Kazalec predstavlja število in delež prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so bila vključena v monitoring pitne vode v obdobju 2004–2021 ter prebivalcev, pri katerih se monitoring pitne vode ni izvajal, za leto 2021 tudi po statističnih regijah.

Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja oskrbovalno območje, ali se deli na več oskrbovalnih območij. Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov, znotraj katerega je kakovost vode približno enaka. Pravilnik o pitni vodi, v Prilogi II, Tabela 1, grupira oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na količino distribuirane vode na dan oziroma število prebivalcev na oskrbovalnem območju; v kazalcu jih združujemo tudi v mala, srednja in velika oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50–1.000, 1.001–10.000 in >10.000 prebivalcev.

V letu 2021 je bilo v monitoring pitne vode vključenih 873 oskrbovalnih območij, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev, vključno 23 manjših od 50, ki so oskrbovala tudi javne objekte in objekte za proizvodnjo in promet živil. V obdobju 2004-2021 se je število oskrbovalnih območij gibalo med 844 in 995, razlike so tudi med velikostnimi razredi (Slika ZD5-1).

Vodne vire za oskrbo s pitno vodo uvrščamo z vidika javnega zdravja na površinske in nepovršinske (podzemne) zaradi izpostavljenosti onesnaževanju. Med površinske uvrščamo tudi podzemne vodne vire, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro ali makroorganizmov oziroma vode s spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z vremenskimi značilnostmi ali značilnostmi površine ali površinske vode. To so kraške vode, ki imajo v omejeni stopnji sposobnost samoočiščenja (NIJZ, 2014).

 V letu 2021 se je iz podzemnih vodnih virov (brez vpliva površinske vode) oskrbovalo 63,9 % (1.274.204) prebivalcev na 50,3 % (439) oskrbovalnih območij; iz površinskih ter podzemnih vodnih virov pod vplivom površine in površinske vode, se je oskrbovalo 35,3 % (704.868) prebivalcev na 45,8 % (400) oskrbovalnih območjih; z mešano vodo (izviri podzemne vode s površinskim dotokom) se je oskrbovalo 0,6 % (11.456) prebivalcev, na 2,2 % (19) oskrbovalnih območjih. Podatka ni (nedoločeno) za 0,2 %  (3482) prebivalcev, na 1,7 % (15) oskrbovalnih območjih (Slika ZD5-4).

Na oskrbovalnih območjih, vključenih v monitoring se je oskrbovalo 94,6 % (1.994.010) prebivalcev. Od tega skoraj dve tretjini (64,7 % -1.363.623) prebivalcev na velikih oskrbovalnih območjih (> 10.000 prebivalcev), tri četrtine (74,2 % - 1.564.432) na oskrbovalnih območji z > 5.000 prebivalcev, skupaj na velikih in srednjih (> 1.000 prebivalcev) 86,9 % (1.830.603 prebivalcev ter 7,8 % (163.407) prebivalcev na malih oskrbovalnih območjih (50 – 1.000 prebivalcev). V monitoring ni bilo vključenih 5,4 % (112.997) prebivalcev brez nadzora (npr.: lastna oskrba, samooskrba-kapnica) (Slika ZD5-1).

Kakovost pitne vode je praviloma ustrezna na velikih in srednjih oskrbovalnih območjih ter malih, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev. Po statističnih regijah je bil največji delež prebivalcev na velikih oskrbovalnih območjih v Obalno-kraški (91,5 %), Osrednjeslovenski regiji (84 %), Podravski regiji (69,1 %) in Pomurski regiji (66,9 %). Največji delež prebivalcev brez monitoringa je bil v Koroški regiji (25,0 %) in Posavski regiji (8,9 %). V Koroški regiji tudi ni velikega oskrbovalnega območja, v Obalno-kraški regiji ni srednjega oskrbovalnega območja (Slika ZD5-3). V splošnem je kakovost pitne vode sorazmerna z velikostnim razredom oskrbovalnih območij.

Pravilniki o pitni vodi določa v drugem odstavku 32. člena:  »Pri izbiri vode za oskrbo s pitno vodo ima prednost voda, za katero priprava ni potrebna.« V Sloveniji se skoraj četrtina prebivalcev oskrbuje s pitno vodo, za katero obdelava vode iz vodnega vira - priprava vode, ni potrebna. Okoli četrtina prebivalcev se oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava vode ni potrebna (23,8 % oz. 501.393 prebivalcev) na 21 oskrbovalnih območjih z več kot 1.000 prebivalcev, ki imajo podzemni vir vode brez vpliva površine ali površinske vode. (NLZOH, 2022).

Z vidika javnega zdravja je največji delež neustrezno urejenih oskrbovalnih območji v velikostnem razredu s po 50-500 uporabnikov, ki oskrbujejo 4,6 % oziroma 98.339 prebivalcev in so v večjem deležu mikrobiološko onesnažena. Tudi podatki o njihovi kemijski kakovosti so pomanjkljivi. Nekatera ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo in ne zagotavljajo varne oskrbe s pitno vodo (pomanjkljivo upravljanje, niso določena vodovarstvena območja idr.); treba jih je ustrezno urediti ali ukiniti in priključiti prebivalce na večja (Slika ZD5-1).

V letu 2021 sta bili v Sloveniji dve mesti z več kot 100.000 prebivalci, Ljubljana in Maribor. Glede na podatke SURS (stanje H2, 2021), v Ljubljani in Mariboru živi 19,3 % (406.660 prebivalcev). Če za mestno okolje (urban environment) upoštevamo mesta z ≥ 100.000 prebivalci in za podeželje (rural environment) ostala mesta in naselja, se v mestnem okolju praviloma vsi oskrbujejo s pitno vodo, vključeno v monitoring (redke so izjeme: nekaj oseb). Ostalih 80,7 % (1.700.347 prebivalcev) prebivalcev na podeželju in v manjših mestih, se oskrbuje s pitno vodo, ki je bodisi pod nadzorom ali brez nadzora.