Kazalec prikazuje povprečno dolžino letne rastne dobe, spremembe v dolžini letne rastne dobe ter časovni potem spremembe v 21. stoletju za Slovenijo. Prikazana je tudi sprememba dolžine letne rastne dobe v Evropi.

Dolžina letne rastne dobe pomeni obdobje med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide nad temperaturni prag 5 °C in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost. Na splošno velja, da je temperatura zraka 5°C spodnji temperaturni prag za rast rastlin. Dolžina letnega rastnega obdobja, določena s pomočjo temperaturnega praga 5 °C, služi tudi kot eden od pogojev za klasifikacijo agroekoloških con. Z vidika podnebnih sprememb nam spremljanje dolžine letne rastne dobe  omogoča oceno vpliva spreminjajočega se podnebja na razvoj rastlin in njihovega okolja. Kazalec nam služi tudi kot orodje pri pripravi prilagoditvenih postopkov novim razmeram in s tem zmanjševanju možnih negativnih posledic podnebnih sprememb.

Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na podaljševanje dolžine letne rastne dobe v Sloveniji. Podatki o dolžini rastne dobe, ki je določena z obdobjem med nastopom spomladanskega in jesenskega vegetacijskega temperaturnega praga 5 °C v obdobju 1961-2019 kažejo, da je dolžina letne rastne dobe nehomogena z močnim sipanjem. Drseče 5-letno povprečje kaže rahlo ciklično nihanje. Zadnji cikel drsečih 5-letnih povprečij nakazuje na rahlo podaljševanje trajanja letnega rastnega obdobja od konca devetdesetih let dalje, na kar opozarja tudi primerjava povprečja 1961–1990 s povprečjem 1991–2019.

Tudi na podlagi različnih mednarodnih raziskav je bilo ugotovljeno podaljševanje letne rastne dobe v Evropi. Analiza števila dni s pozitivno minimalno temperaturo zraka (dnevi brez zmrzali) za obdobje 1985-2014 je pokazala naraščajoče trende, s sicer neenakomerno porazdelitvijo po Evropi. Največja sprememba (0,8 dneva na leto) je bila zaznana v severni in vzhodni Evropi, nekoliko manjša (od 0,6 do 0,8 dneva na leto) v večjem delu osrednje Evrope (tudi v Sloveniji), najmanjša sprememba pa v mediteranski regiji.

Rastna doba se bo do konca 21. stoletja še podaljšala. K temu bo doprinesel tako njen zgodnejši začetek kakor tudi njen kasnejši konec. Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope. V južnem delu Evrope bodo spremenjene toplotne razmere omogočale, da se bo rastna doba razpotegnila tudi v zimsko obdobje. V Sloveniji to lahko pričakujemo na Primorskem, kjer že v sedanjosti lahko beležimo leta, ko povprečna temperatura zraka celo leto ne pade pod vegetacijski prag 5 °C. V večjem delu osrednje in jugovzhodne Evrope to ne bo mogoče, zato bodo kmetijske rastline še bolj izpostavljene sušnim in vročim poletjem. Podobno lahko pričakujemo tudi v Sloveniji, kjer je zaradi pomika začetka rastne dobe v zgodnejše spomladansko obdobje zgodnejši tudi fenološki razvoj, tveganje za spomladansko pozebo pa je zaradi naključnih vdorov hladnega zraka iz severa veliko. Po letu 2010 smo zabeležili tri hude spomladanske pozebe z razsežnostmi naravne nesreče (2012, 2016 in 2017) in eno, ki je s hudimi posledicami prizadela le nekatera območja (2019). Povečuje se tudi pogostnost poletnih suš, v enakem obdobju so slovensko kmetijstvo prizadele tudi tri hude poletne suše s posledicami velike naravne nesreče (2013, 2015, 2017).

V Sloveniji je bil leta 2016 sprejet strateški okvir za prilagajanje na podnebne spremembe, v katerem so opredeljene dejavnosti, ki lahko pripomorejo k prilagajanju na podnebne spremembe in zmanjševanju izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti Slovenije ter povečevanju odpornosti in prilagoditvene sposobnosti, tudi zaradi spremenjene dolžine letnega rastnega obdobja. Prilagajanje se kaže v postopnih spremembah kmetijske tehnologije, ki je zaradi narave pridelave dolgotrajen proces. Pri uvajanju novih tehnologij v kmetijsko prakso je nujno potrebno upoštevati okoljske dejavnike, zakonitost varovanja okolja in podporne informacijske sisteme (agrometeorološke podatke). V skladu z Nacionalnim programom varstva okolja bo za zmanjšanje pritiska spremembe rastne dobe (vpeljava novih sort) treba dograditi pravne in ekonomske instrumente varovanja okolja (biološka raznovrstnost, trajnostni razvoj), izpolnjevati sprejete mednarodne konvencije (konvencija o podnebnih spremembah, o dezertifikaciji in o biotski raznovrstnosti), okrepiti nadzor nad viri ogrožanja okolja, povečati okoljsko zavest in znanje o okoljski problematiki ter spodbujati sonaravno obliko kmetovanja.