KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

V letu 2012 se je rečni odtok s 14.035 milijoni m3 približal povprečju obdobja 1981 – 2010, a pretočni režimi slovenskih rek so bili daleč od običajnih.
Prvih osem mesecev leta so bili pretoki manjši od povprečnih, v večjem delu Slovenije so se neugodne hidrološke razmere sklenjeno ohranjale 14 mesecev, vse
od julija 2011. Zadnje štiri mesece v letu 2012 so bili pretoki nadpovprečni (glej:

Sušni in poplavni pretoki rek v letu 2012, Agencija RS za okolje, 2013

) in na letni ravni so se odstopanja zgladila.

Obdobni trend upadanja rečnega odtoka se je ohranil.


Kazalec prikazuje letno rečno bilanco Slovenije kot celote. Sestavljata jo dotok in odtok rečne vode v milijonih m3 na leto. Oba člena izračunamo na podlagi srednjih letnih pretokov (Qs) vodomernih postaj, ki zajamejo večino dotoka in odtoka rečne vode v slovenska
povodja oziroma iz njih. Bilanca rečnega pretoka je eden od temeljnih in bolj dinamičnih elementov vodne bilance Slovenije, ki jo sestavljajo še padavine,
izhlapevanje, sprememba zalog podzemnih voda in poraba vode. Meritve pretokov so zanesljive in imajo tradicijo, tako da so zanje na voljo daljši časovni
nizi primerljivih podatkov. Ob pravilni oceni neposrednih antropogenih vplivov na rečni režim je rečna bilanca lahko tudi dober kazalec za oceno
potencialnega vpliva podnebnih sprememb na količino razpoložljive vode.


Grafi

Slika VD03-1: Letna rečna bilanca Slovenije (neto odtok kot razlika med skupnim odtokom in dotokom )
Viri:

Zbirka hidroloških podatkov Hidrolog, Agencija RS za okolje, 2014; (* Podatki so bili popravljeni, več v poglavju Metodologija obdelave podatkov).

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
dotok milijon m3/leto 12453 15163 14629 11969 20300 16564 14929 12715 12858 15595
skupni odtok milijon m3/leto 28699 35475 33294 29531 45265 33854 29115 28472 31449 33382
neto odtok milijon m3/leto 16246 20312 18665 17562 24965 17290 14186 15757 18591 17787
1971* 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
dotok milijon m3/leto 9408 16409 12512 12081 16325 11028 13551 12898 16075 14103
skupni odtok milijon m3/leto 22074 36552 26541 28743 32543 26566 29571 29262 35669 32300
neto odtok milijon m3/leto 12666 20143 14029 16662 16218 15538 16020 16364 19594 18197
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
dotok milijon m3/leto 12652 13152 11069 11965 12754 13098 14189 12499 13414 11602
skupni odtok milijon m3/leto 26077 29880 22087 28633 28763 28177 31944 26871 26557 26188
neto odtok milijon m3/leto 13425 16728 11018 16668 16009 15079 17755 14372 13143 14586
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
dotok milijon m3/leto 14611 13736 12566 12033 11746 14737 11706 12344 13873 14299
skupni odtok milijon m3/leto 30235 28802 25296 25725 28176 32994 24027 28092 29659 30263
neto odtok milijon m3/leto 15624 15066 12730 13692 16430 18257 12321 15748 15786 15964
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
dotok milijon m3/leto 11586 11458 9253 13087 12938 11821 10550 11639 16834 13362
skupni odtok milijon m3/leto 26912 24785 18353 30492 26837 24967 22213 27946 33875 34576
neto odtok milijon m3/leto 15326 13327 9100 17405 13899 13146 11663 16307 17041 21214
2011 2012
dotok milijon m3/leto 11134 14868
skupni odtok milijon m3/leto 21122 28903
neto odtok milijon m3/leto 9988 14035

Cilji

- Dobro stanje voda do leta 2015.

- Izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja voda.

- Zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo.

- Izboljšanje razpoložljivosti vodnih količin za rabo (v smislu zmanjševanja posledic hidroloških suš) ter stanja voda in pripadajočih ekosistemov.


Za ocenjevanje gibanja je zaradi velike letne spremenljivosti pretokov primeren daljši podatkovni niz. Glede na delovanje upoštevanih vodomernih postaj se
nam zdi najprimernejši niz, ki se začne z letom 1961 in konča z letom 2012. Ob preučevanju celotnega niza podatkov (1961–2012) ali tridesetletnega obdobja
(1971–2000) je upadanje rečnega odtoka zelo očitno. Če upoštevamo samo obdobje 1981–2000, je ta tendenca komajda opazna. Posredno gibanje letnega rečnega
odtoka opozarja tudi na povečevanje ali zmanjševanje verjetnosti nastopa nizkih voda (suš) in poplavne ogroženosti. Vendar pa se letni rečni odtoki ne
skladajo vedno s spreminjanjem visokih in nizkih voda.

Večina naših rek ima hudourniški značaj. To pomeni, da pretoki zelo hitro narastejo in tudi hitro upadejo, večji del vode pa odteče ob visokovodnih ali
celo poplavnih valovih. Na večini naših rek nastopajo visoke vode najpogosteje spomladi in jeseni. Ponavadi nastanejo ob odjugi, taljenju snežne odeje in
izdatnih padavinah. Intenzivne lokalne padavine povzročijo lokalne poplave hudourniškega značaja, ki prizadenejo le manjša porečja. Vodotoki s hudourniškim
značajem so še posebej ranljivi v času malih pretokov in hidrološke suše. Le-ti niso tako očitno vezani na določen letni čas, najbolj običajni so v poznem
poletju in zgodnji jeseni. Hidrološke suše sovpadajo z dolgotrajnimi obdobji podpovprečnih količin padavin ter visokih temperatur zraka, ki imajo za
posledico tudi kmetijsko sušo. Zaradi zagotavljanja ekološko sprejemljivih pretokov rek lahko tedaj zmanjka vode za namakanje, v tem obdobju pa se bistveno
poslabša tudi kakovost voda.

V letu 2012 se je rečni odtok s 14.035 milijoni m3 vsaj približal povprečju obdobja 1981 – 2010 (14.961 milijonov m3), hkrati pa se
prav pri tem letu nazorno pokaže, da je kazalec namenjen analizi obdobnih sprememb, o posameznem letu pa nam lahko da povsem izkrivljeno sliko. Pretočni
režimi slovenskih rek so bili namreč v letu 2012 daleč od običajnih. Prvih osem mesecev leta so bili pretoki manjši od povprečnih. V večjem delu Slovenije
so se neugodne hidrološke razmere sklenjeno ohranjale 14 mesecev, vse od julija l. 2011. Zadnje štiri mesece v letu 2012 so bili pretoki nadpovprečni
(glej: Sušni in poplavni pretoki rek v letu 2012,

Agencija RS za okolje, 2013

) in na letni ravni so se odstopanja zgladila. Dejansko pa smo bili priča zelo neugodnemu vzorcu, ki se je v zadnjem desetletju v nekoliko spremenjenih
oblikah že pojavljal: podpovprečnim pretokom v vegetacijskem obdobju in velikim pretokom s katastrofalnimi poplavami v času od pozne jeseni do zgodnje
pomladi.

Obdobni trend upadanja rečnega odtoka se je seveda ohranil.


Metodologija

Podatki za Slovenijo
:

Izvorna baza podatkov oz. vir
: Zbirka hidroloških podatkov - Hidrolog.

Skrbnik podatkov
: Agencija RS za okolje (ARSO); Urad za hidrologijo in stanje okolja (oseba za stike: mag. Marjan Bat).

Datum zajema podatkov za kazalec
: Kazalec je bil osvežen s podatki za leto 2012, ki so bili zajeti iz Zbirke hidroloških podatkov ARSO v januarju 2014.

Metodologija obdelave podatkov
:Metodologija spremljanja, preverjanja ter obdelav urnih in dnevnih vodostajev, meritev pretokov, pretvorb vodostajev v pretoke, vzdolžnih izravnav in
usklajevanja je ustaljena. Srednji letni pretoki so izračunani iz srednjih dnevnih pretokov. Ocenjuje se, da se izvorni podatki za ±5 % lahko razlikujejo
od dejanskih vrednosti. Podatki o srednjih letnih pretokih (Qs) z vodomernih postaj so rezultat meritev in opazovanj v merilni mreži državnega monitoringa
voda (upoštevan je tudi podatek HE Dravograd in HE Formin, Dravske elektrarne Maribor). Leto 2012 je zadnje, za katerega imamo uradne (preverjene) podatke
o pretokih z vodomernih postaj.

Ker državne meje ne sovpadajo z mejami (razvodnicami) vodozbirnih zaledij vodomernih postaj, rečni dotok in odtok, izračunan iz pretokov izbranih
vodomernih postaj, ter dejanski rečni dotok in odtok Slovenije , niso skladni. Ocenjujemo, da podatki pokrijejo 93 % ozemlja Slovenije. Skladnost je pri
različnih povodjih različna – za Posavje, ki mu pripada več kot polovica države, je skladnost 99 %, manjša od 90 % je le pri neposrednem zaledju
Jadranskega morja brez Posočja, kjer znaša okoli 50 %.

Podatki za pretok Mure so usklajeni z Avstrijsko hidrološko službo. Na drugih vodomernih postajah, ki predstavljajo bilančne profile za dotok oz. odtok v
Slovenijo in iz nje, teh uskladitev ni.


Related indicators