V letu 2012 se je rečni odtok s 14.035 milijoni m3 približal povprečju obdobja 1981 – 2010, a pretočni režimi slovenskih rek so bili daleč od običajnih.
Prvih osem mesecev leta so bili pretoki manjši od povprečnih, v večjem delu Slovenije so se neugodne hidrološke razmere sklenjeno ohranjale 14 mesecev, vse
od julija 2011. Zadnje štiri mesece v letu 2012 so bili pretoki nadpovprečni (glej:
Sušni in poplavni pretoki rek v letu 2012, Agencija RS za okolje, 2013
) in na letni ravni so se odstopanja zgladila.
Obdobni trend upadanja rečnega odtoka se je ohranil.
Kazalec prikazuje letno rečno bilanco Slovenije kot celote. Sestavljata jo dotok in odtok rečne vode v milijonih m3 na leto. Oba člena izračunamo na podlagi srednjih letnih pretokov (Qs) vodomernih postaj, ki zajamejo večino dotoka in odtoka rečne vode v slovenska
povodja oziroma iz njih. Bilanca rečnega pretoka je eden od temeljnih in bolj dinamičnih elementov vodne bilance Slovenije, ki jo sestavljajo še padavine,
izhlapevanje, sprememba zalog podzemnih voda in poraba vode. Meritve pretokov so zanesljive in imajo tradicijo, tako da so zanje na voljo daljši časovni
nizi primerljivih podatkov. Ob pravilni oceni neposrednih antropogenih vplivov na rečni režim je rečna bilanca lahko tudi dober kazalec za oceno
potencialnega vpliva podnebnih sprememb na količino razpoložljive vode.
Zbirka hidroloških podatkov Hidrolog, Agencija RS za okolje, 2014; (* Podatki so bili popravljeni, več v poglavju Metodologija obdelave podatkov).
1961 | 1962 | 1963 | 1964 | 1965 | 1966 | 1967 | 1968 | 1969 | 1970 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
dotok | milijon m3/leto | 12453 | 15163 | 14629 | 11969 | 20300 | 16564 | 14929 | 12715 | 12858 | 15595 |
skupni odtok | milijon m3/leto | 28699 | 35475 | 33294 | 29531 | 45265 | 33854 | 29115 | 28472 | 31449 | 33382 |
neto odtok | milijon m3/leto | 16246 | 20312 | 18665 | 17562 | 24965 | 17290 | 14186 | 15757 | 18591 | 17787 |
1971* | 1972 | 1973 | 1974 | 1975 | 1976 | 1977 | 1978 | 1979 | 1980 | ||
dotok | milijon m3/leto | 9408 | 16409 | 12512 | 12081 | 16325 | 11028 | 13551 | 12898 | 16075 | 14103 |
skupni odtok | milijon m3/leto | 22074 | 36552 | 26541 | 28743 | 32543 | 26566 | 29571 | 29262 | 35669 | 32300 |
neto odtok | milijon m3/leto | 12666 | 20143 | 14029 | 16662 | 16218 | 15538 | 16020 | 16364 | 19594 | 18197 |
1981 | 1982 | 1983 | 1984 | 1985 | 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | ||
dotok | milijon m3/leto | 12652 | 13152 | 11069 | 11965 | 12754 | 13098 | 14189 | 12499 | 13414 | 11602 |
skupni odtok | milijon m3/leto | 26077 | 29880 | 22087 | 28633 | 28763 | 28177 | 31944 | 26871 | 26557 | 26188 |
neto odtok | milijon m3/leto | 13425 | 16728 | 11018 | 16668 | 16009 | 15079 | 17755 | 14372 | 13143 | 14586 |
1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | ||
dotok | milijon m3/leto | 14611 | 13736 | 12566 | 12033 | 11746 | 14737 | 11706 | 12344 | 13873 | 14299 |
skupni odtok | milijon m3/leto | 30235 | 28802 | 25296 | 25725 | 28176 | 32994 | 24027 | 28092 | 29659 | 30263 |
neto odtok | milijon m3/leto | 15624 | 15066 | 12730 | 13692 | 16430 | 18257 | 12321 | 15748 | 15786 | 15964 |
2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
dotok | milijon m3/leto | 11586 | 11458 | 9253 | 13087 | 12938 | 11821 | 10550 | 11639 | 16834 | 13362 |
skupni odtok | milijon m3/leto | 26912 | 24785 | 18353 | 30492 | 26837 | 24967 | 22213 | 27946 | 33875 | 34576 |
neto odtok | milijon m3/leto | 15326 | 13327 | 9100 | 17405 | 13899 | 13146 | 11663 | 16307 | 17041 | 21214 |
2011 | 2012 | ||||||||||
dotok | milijon m3/leto | 11134 | 14868 | ||||||||
skupni odtok | milijon m3/leto | 21122 | 28903 | ||||||||
neto odtok | milijon m3/leto | 9988 | 14035 |
- Dobro stanje voda do leta 2015.
- Izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja voda.
- Zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo.
- Izboljšanje razpoložljivosti vodnih količin za rabo (v smislu zmanjševanja posledic hidroloških suš) ter stanja voda in pripadajočih ekosistemov.
Za ocenjevanje gibanja je zaradi velike letne spremenljivosti pretokov primeren daljši podatkovni niz. Glede na delovanje upoštevanih vodomernih postaj se
nam zdi najprimernejši niz, ki se začne z letom 1961 in konča z letom 2012. Ob preučevanju celotnega niza podatkov (1961–2012) ali tridesetletnega obdobja
(1971–2000) je upadanje rečnega odtoka zelo očitno. Če upoštevamo samo obdobje 1981–2000, je ta tendenca komajda opazna. Posredno gibanje letnega rečnega
odtoka opozarja tudi na povečevanje ali zmanjševanje verjetnosti nastopa nizkih voda (suš) in poplavne ogroženosti. Vendar pa se letni rečni odtoki ne
skladajo vedno s spreminjanjem visokih in nizkih voda.
Večina naših rek ima hudourniški značaj. To pomeni, da pretoki zelo hitro narastejo in tudi hitro upadejo, večji del vode pa odteče ob visokovodnih ali
celo poplavnih valovih. Na večini naših rek nastopajo visoke vode najpogosteje spomladi in jeseni. Ponavadi nastanejo ob odjugi, taljenju snežne odeje in
izdatnih padavinah. Intenzivne lokalne padavine povzročijo lokalne poplave hudourniškega značaja, ki prizadenejo le manjša porečja. Vodotoki s hudourniškim
značajem so še posebej ranljivi v času malih pretokov in hidrološke suše. Le-ti niso tako očitno vezani na določen letni čas, najbolj običajni so v poznem
poletju in zgodnji jeseni. Hidrološke suše sovpadajo z dolgotrajnimi obdobji podpovprečnih količin padavin ter visokih temperatur zraka, ki imajo za
posledico tudi kmetijsko sušo. Zaradi zagotavljanja ekološko sprejemljivih pretokov rek lahko tedaj zmanjka vode za namakanje, v tem obdobju pa se bistveno
poslabša tudi kakovost voda.
V letu 2012 se je rečni odtok s 14.035 milijoni m3 vsaj približal povprečju obdobja 1981 – 2010 (14.961 milijonov m3), hkrati pa se
prav pri tem letu nazorno pokaže, da je kazalec namenjen analizi obdobnih sprememb, o posameznem letu pa nam lahko da povsem izkrivljeno sliko. Pretočni
režimi slovenskih rek so bili namreč v letu 2012 daleč od običajnih. Prvih osem mesecev leta so bili pretoki manjši od povprečnih. V večjem delu Slovenije
so se neugodne hidrološke razmere sklenjeno ohranjale 14 mesecev, vse od julija l. 2011. Zadnje štiri mesece v letu 2012 so bili pretoki nadpovprečni
(glej: Sušni in poplavni pretoki rek v letu 2012,
Agencija RS za okolje, 2013
) in na letni ravni so se odstopanja zgladila. Dejansko pa smo bili priča zelo neugodnemu vzorcu, ki se je v zadnjem desetletju v nekoliko spremenjenih
oblikah že pojavljal: podpovprečnim pretokom v vegetacijskem obdobju in velikim pretokom s katastrofalnimi poplavami v času od pozne jeseni do zgodnje
pomladi.
Obdobni trend upadanja rečnega odtoka se je seveda ohranil.
Podatki za Slovenijo
:
Izvorna baza podatkov oz. vir
: Zbirka hidroloških podatkov - Hidrolog.
Skrbnik podatkov
: Agencija RS za okolje (ARSO); Urad za hidrologijo in stanje okolja (oseba za stike: mag. Marjan Bat).
Datum zajema podatkov za kazalec
: Kazalec je bil osvežen s podatki za leto 2012, ki so bili zajeti iz Zbirke hidroloških podatkov ARSO v januarju 2014.
Metodologija obdelave podatkov
:Metodologija spremljanja, preverjanja ter obdelav urnih in dnevnih vodostajev, meritev pretokov, pretvorb vodostajev v pretoke, vzdolžnih izravnav in
usklajevanja je ustaljena. Srednji letni pretoki so izračunani iz srednjih dnevnih pretokov. Ocenjuje se, da se izvorni podatki za ±5 % lahko razlikujejo
od dejanskih vrednosti. Podatki o srednjih letnih pretokih (Qs) z vodomernih postaj so rezultat meritev in opazovanj v merilni mreži državnega monitoringa
voda (upoštevan je tudi podatek HE Dravograd in HE Formin, Dravske elektrarne Maribor). Leto 2012 je zadnje, za katerega imamo uradne (preverjene) podatke
o pretokih z vodomernih postaj.
Ker državne meje ne sovpadajo z mejami (razvodnicami) vodozbirnih zaledij vodomernih postaj, rečni dotok in odtok, izračunan iz pretokov izbranih
vodomernih postaj, ter dejanski rečni dotok in odtok Slovenije , niso skladni. Ocenjujemo, da podatki pokrijejo 93 % ozemlja Slovenije. Skladnost je pri
različnih povodjih različna – za Posavje, ki mu pripada več kot polovica države, je skladnost 99 %, manjša od 90 % je le pri neposrednem zaledju
Jadranskega morja brez Posočja, kjer znaša okoli 50 %.
Podatki za pretok Mure so usklajeni z Avstrijsko hidrološko službo. Na drugih vodomernih postajah, ki predstavljajo bilančne profile za dotok oz. odtok v
Slovenijo in iz nje, teh uskladitev ni.