KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

V opazovanem obdobju so močno upadle vrednosti parametrov, s katerimi spremljamo obremenitev rek z organsko snovjo, kar se ujema s povečevanjem deleža prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah. Obremenjenost rek s hranili se med rekami jadranskega in donavskega povodja bistveno razlikuje. Povprečne vrednosti nitrata in ortofosfata v porečju Soče in jadranskih rekah v okvirih naravnega ozadja. Vrednosti nitrata so v porečjih Drave in Save prav tako okrog vrednosti naravnega ozadja, višje so le v porečju Mure. Vrednosti ortofosfata so v vseh rekah donavskega povodja nad vrednostmi naravnega ozadja. Trendi kažejo na zmanjševanje obremenjenosti rek s hranili in organsko snovjo.


Kazalec prikazuje onesnaženje rek s hranili in organsko snovjo zaradi človekovih dejavnosti. Za prikaz hranil sta kot relevantna parametra izbrana nitrat in ortofosfat, kot parametra organske obremenitve pa biokemijska potreba po kisiku in amonij. Parametri so izmerjeni v vzorcih vode, odvzetih v okviru rednega spremljanja kakovosti površinskih voda.

Nitrat in ortofosfat sta glavni hranili potrebni za rast alg, mahov in vodnih rastlin v rekah in sta v neonesnaženih rekah prisotna v zelo nizkih koncentracijah, ki so odvisne predvsem od geološke sestave in tipa prsti v porečju (t.i. naravno ozadje). Koncentracije nitrata in ortofosfata v vodi, ki so večje od naravnega ozadja, so posledica človekovih dejavnosti, v glavnem kmetijstva ter odvajanja komunalnih in industrijskih odplak v reke. Presežki hranil v rekah vodijo v okrnitev normalnega delovanja ekosistema, zmanjšano biodiverziteto ter evtrofikacijo, ki je problematična predvsem v stoječih ali počasi tekočih vodah. Visoke vsebnosti nitrata pomenijo tveganje tudi za kakovost virov pitne vode, ki pri vsebnosti nitrata nad 10 mg NO3-N/L (50 mg NO3/L) za rabo ni več ustrezna.

Biokemijska potreba po kisiku (BPK) in amonij sta glavna pokazatelja organskega onesnaženja vode. Vrednosti teh parametrov so navadno povečane zaradi izpustov komunalnih in industrijskih odpadnih voda, prav tako spiranja s kmetijskih površin. BPK nam pove, koliko kisika (v mg O2/L) potrebujejo mikroorganizmi za razkroj organske snovi v vodi. Navadno se podaja kot BPK5, ki pomeni porabo kisika v času petdnevne inkubacije vzorca. Tudi amonij v vodnem okolju predstavlja povečano potrebo po kisiku, saj se v procesu nitrifikacije oksidira do nitrita in končnega nitrata, s čimer pa prispeva tudi k procesu evtrofikacije. Nitrit je za vodne organizme strupen že v manjših količinah, prav tako kot amonijak, ki v nekaterih okoliščinah (kombinacija temperature vode, slanosti in pH-vrednosti) nastaja iz amonija. Amonij predstavlja tveganje tudi za kakovost virov pitne vode


Grafi

Slika VD10-1: Povprečne letne vsebnosti nitrata v rekah (mg N/l) (okvirna vrednost za naravno stanje je 1 mg N/l)
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016

Prikaži podatke
Mura Drava Sava donavsko porecje Soca jadranske reke jadransko povodje Slovenija naravno ozadje (max)
1996 1,65 1,53 1,22 1,31 0,88 0,73 0,84 1,20 0,90
1997 1,61 1,43 1,25 1,31 0,95 0,59 0,83 1,21 0,90
1998 1,58 1,52 1,11 1,21 0,92 0,77 0,88 1,14 0,90
1999 1,83 1,39 1,15 1,24 1,03 0,81 0,95 1,18 0,90
2000 1,42 1,42 1,12 1,19 0,87 0,79 0,84 1,11 0,90
2001 1,34 1,21 1,10 1,14 0,78 0,74 0,77 1,06 0,90
2002 1,65 1,14 1,09 1,13 1,01 0,97 1 1,11 0,90
2003 1,61 1,42 1,28 1,34 0,79 1,07 0,88 1,27 0,90
2004 1,44 1,73 1,18 1,30 0,94 1,16 1 1,24 0,90
2005 2,44 1,54 1,27 1,46 0,99 0,87 0,96 1,36 0,90
2006 3,34 1,85 1,32 1,76 1 0,73 0,91 1,55 0,90
2007 2,40 1,32 1,32 1,55 0,93 0,79 0,87 1,47 0,90
2008 1,89 1,23 1,09 1,25 0,97 0,64 0,88 1,19 0,90
2009 2,44 1,33 1,26 1,50 1,04 0,70 0,96 1,45 0,90
2010 2,17 1,41 1,18 1,44 0,93 0,58 0,73 1,35 0,90
2011 2,04 1,22 1,27 1,43 0,84 0,62 0,76 1,34 0,90
2012 2,02 1,17 1,17 1,33 1,16 0,62 1,04 1,30 0,90
2013 2,08 1,10 1,15 1,37 1,31 0,91 1,04 1,34 0,90
2014 2,30 1,15 1,16 1,38 1,38 0,61 1,07 1,36 0,90
2015 2,10 1,04 1,11 1,28 1,28 0,63 1,08 1,26 0,90
2016 2,09 1,21 1,08 1,26 1,03 0,48 0,85 1,22 0,90
2017 2,17 1,27 1,04 1,35 0,93 0,61 0,84 1,24 0,90
Slika VD10-2: Povprečne letne vsebnosti ortofosfata v rekah (okvirna vrednost za naravno stanje je 0,010 mg P/l)
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016

Prikaži podatke
Mura Drava Sava donavsko porecje Soca jadranske reke jadransko povodje Slovenija naravno ozadje (max)
1996 0,07 0,02 0,04 0,04 0,01 0,02 0,01 0,03 0,01
1997 0,04 0,02 0,03 0,03 0,01 0,01 0,01 0,03 0,01
1998 0,08 0,03 0,07 0,07 0,01 0,01 0,01 0,06 0,01
1999 0,07 0,03 0,05 0,05 0,01 0,02 0,01 0,05 0,01
2000 0,10 0,04 0,07 0,07 0,02 0,02 0,02 0,06 0,01
2001 0,14 0,03 0,07 0,07 0,01 0,02 0,02 0,06 0,01
2002 0,12 0,03 0,06 0,06 0,01 0,01 0,01 0,05 0,01
2003 0,16 0,02 0,09 0,09 0,01 0,01 0,01 0,08 0,01
2004 0,06 0,03 0,07 0,07 0,01 0,01 0,01 0,05 0,01
2005 0,12 0,03 0,05 0,06 0,01 0,01 0,01 0,05 0,01
2006 0,05 0,04 0,08 0,07 0,01 0,01 0,01 0,06 0,01
2007 0,12 0,04 0,10 0,09 0,01 0,01 0,01 0,08 0,01
2008 0,07 0,04 0,03 0,04 0,01 0,01 0,01 0,03 0,01
2009 0,04 0,06 0,04 0,04 0,01 0,02 0,01 0,04 0,01
2010 0,05 0,08 0,03 0,04 0,01 0,01 0,01 0,04 0,01
2011 0,05 0,05 0,05 0,05 0,01 0,01 0,01 0,04 0,01
2012 0,06 0,09 0,07 0,07 0,01 0,01 0,01 0,06 0,01
2013 0,04 0,07 0,04 0,05 0,02 0,01 0,01 0,05 0,01
2014 0,04 0,04 0,05 0,04 0,01 0,01 0,01 0,04 0,01
2015 0,06 0,03 0,08 0,07 0,01 0,02 0,01 0,06 0,01
2016 0,06 0,04 0,03 0,04 0,01 0,01 0,01 0,04 0,01
2017 0,07 0,05 0,04 0,05 0,01 0,01 0,01 0,04 0,01
Slika VD10-3: Povprečne letne vrednosti biokemijske potrebe po kisiku – BPK5 (mg O2/l)
Prikaži podatke
Mura Drava Sava donavsko porecje Soca jadranske reke jadransko povodje Slovenija naravno ozadje (max)
1996 4,70 3,20 3,30 3,40 2,10 1,90 2 3 1,40
1997 5,60 3,10 3,40 3,50 1,70 3,10 2,20 3,20 1,40
1998 4,80 2,60 2,70 2,80 1,80 2,20 2 2,70 1,40
1999 5 3 2,90 3 1,30 2,50 1,70 2,80 1,40
2000 6,20 2,30 2,90 3,10 2 2,10 2 2,80 1,40
2001 4,50 2,30 2,90 2,90 1,50 2,90 2 2,70 1,40
2002 5,30 3 2,70 3 2,10 3,10 2,50 2,90 1,40
2003 7,90 2,80 3,30 3,70 2,20 2,10 2,20 3,50 1,40
2004 6,10 2,20 3 3,40 1,60 1,50 1,60 3 1,40
2005 5,30 1,90 2,40 2,70 1,50 1,70 1,60 2,50 1,40
2006 1,90 1,90 1,70 1,80 0,90 1,60 1,20 1,60 1,40
2007 1,80 1,30 1,60 1,60 1,20 1,30 1,20 1,50 1,40
2008 1,50 1,50 1 1,10 0,90 1,10 0,90 1,10 1,40
2009 1,70 1,50 0,90 1,20 1 0,90 0,90 1,20 1,40
2010 1,50 1,70 1,10 1,30 0,90 1 0,90 1,30 1,40
2011 1,40 1,60 1,60 1,60 1 1,10 1 1,50 1,40
2012 1,50 2 1,50 1,60 0,70 1,20 0,90 1,50 1,40
2013 1,20 1,30 1,20 1,20 0,70 0,70 0,70 1,20 1,40
2014 1,30 1,10 1,20 1,20 1,10 1 1 1,20 1,40
2015 1,40 1,30 1 1,10 0,80 1,30 0,90 1,10 1,40
2016 1,30 1,40 0,80 1 1 1,20 1,10 1 1,40
2017 1,50 1,40 1 1,20 0,80 1,30 0,90 1,10 1,40
Slika VD10-4: Povprečne letne vsebnosti amonija (mg N/l) (okvirna vrednost za naravno stanje je 0,015 mg N/l)
Prikaži podatke
Mura Drava Sava donavsko porecje Soca jadranske reke jadransko povodje Slovenija naravno ozadje (max)
1996 0,62 0,22 0,44 0,42 0,18 0,19 0,18 0,36 0,02
1997 0,54 0,22 0,63 0,56 0,13 0,16 0,14 0,47 0,02
1998 0,50 0,16 0,43 0,40 0,05 0,06 0,05 0,33 0,02
1999 0,30 0,16 0,24 0,23 0,02 0,15 0,07 0,20 0,02
2000 0,42 0,12 0,37 0,34 0,04 0,07 0,05 0,28 0,02
2001 0,30 0,11 0,29 0,26 0,03 0,18 0,08 0,22 0,02
2002 0,48 0,16 0,31 0,30 0,02 0,05 0,03 0,25 0,02
2003 0,57 0,13 0,36 0,35 0,05 0,06 0,05 0,30 0,02
2004 0,31 0,14 0,34 0,31 0,01 0,04 0,02 0,25 0,02
2005 0,21 0,14 0,26 0,24 0,02 0,04 0,03 0,19 0,02
2006 0,16 0,09 0,34 0,28 0,02 0,10 0,04 0,22 0,02
2007 0,14 0,08 0,23 0,18 0,02 0,07 0,04 0,16 0,02
2008 0,07 0,11 0,12 0,11 0,01 0,02 0,01 0,10 0,02
2009 0,13 0,14 0,24 0,20 0,03 0,01 0,02 0,18 0,02
2010 0,12 0,14 0,14 0,14 0,01 0,03 0,02 0,12 0,02
2011 0,10 0,15 0,36 0,28 0,02 0,03 0,03 0,24 0,02
2012 0,10 0,15 0,38 0,29 0,02 0,02 0,02 0,25 0,02
2013 0,07 0,08 0,20 0,15 0,02 0,01 0,01 0,13 0,02
2014 0,09 0,07 0,10 0,09 0,02 0,02 0,02 0,08 0,02
2015 0,07 0,03 0,05 0,05 0,02 0,02 0,02 0,05 0,02
2016 0,08 0,08 0,05 0,06 0,03 0,03 0,03 0,06 0,02
2017 0,12 0,09 0,08 0,09 0,01 0,03 0,02 0,07 0,02
Slika VD10-5: Deleži vzorčnih mest glede na trend naraščanja/padanja vrednosti izbranih parametrov
Prikaži podatke
v območju naravnega ozadja [št. vzorčnih mest v %] padajoč [št. vzorčnih mest v %] verjetno padajoč [št. vzorčnih mest v %] brez trenda [št. vzorčnih mest v %] verjetno naraščajoč [št. vzorčnih mest v %] naraščajoč [št. vzorčnih mest v %]
NH4 34 10 6 45 1 4
BPK5 35 13 2 50 0 0
oPO4 85 4 1 9 0 1
NO3 20 36 3 41 0 0

Cilji

- upad vsebnosti hranil in vrednosti parametrov organskega onesnaženja v rekah, ki je v skladu s cilji več direktiv:

  • vodne direktive (Direktiva 2000/60/ES) o ohranitvi in izboljšanju vodnega okolja;
  • nitratne direktive (Direktiva 91/676/EGS) o zmanjšanju in preprečevanju onesnaženja voda z nitrati iz kmetijskih virov;
  • Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) o varstvu okolja pred škodljivimi vplivi odvajanja odpadnih voda;
  • Direktive o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (98/83/ES), ki določa vsebnosti nitrata v pitni vodi;
  • s ciljem 6 iz Agende 2030, to je vsem zagotoviti dostop do vode in sanitarne ureditve ter poskrbeti za trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri;
  • ter s cilji ostalih pravnih podlag s področja varstva in rabe voda.


Vrednosti nitrata so v opazovanem obdobju le nekoliko nad naravnim ozadjem, ki je za slovenske vodotoke ocenjeno med 0,2 in 0,9 mg NO3-N/L, odvisno od tipa vodotoka (vir Vrednotenje ekološkega stanja površinskih voda s splošnimi fizikalno-kemijskimi elementi). Vrednosti se med leti razlikujejo zaradi naravnih dejavnikov pa tudi zaradi različnih vzorčnih mest zajetih v posameznih letih (slednje velja za vse prikazane parametre). Vrednosti nitrata so v porečju Drave, Save, še posebej pa v porečju Mure višje kot v Soči in jadranskih rekah. Znaten dvig vrednosti nitrata v porečju Mure od leta 2005 naprej je na surovih podatkih opazen kot porast letnih povprečij koncentracij nitrata na več vzorčnih mestih na Muri in njenih pritokih. Razlika med porečji je opazna tudi pri ortofosfatu, ki je v Soči in jadranskih rekah v opazovanem obdobju v okvirih naravnega ozadja 0,01 mg P/L (povzeto po EEA), v rekah donavskega povodja pa precej nad naravnim ozadjem, pri čemer z nekoliko višjimi vrednostmi izstopa reka Mura s Kučnico, Ledavo in Ščavnico.

Trendi ugotovljeni za posamezna vzorčna mesta z daljšimi nizi podatkov (Slika VD10-5) kažejo, da so koncentracije nitrata in ortofosfata že v območju naravnega ozadja na približno tretjini vzorčnih mest v analizi, na približno 15 do 20 % vzorčnih mest upadajo, na preostalih 50 % vzorčnih mest pa ni možno pričakovati izboljšanja, saj analiza trendov ne kaže upadanja ali pa je ta celo pozitiven, torej vrednosti (nitrata) po letih naraščajo.

Bogatenje voda z dušikom in fosforjem je večinoma posledica spiranja s kmetijskih površin, kar kažejo tudi najvišje izmerjene vrednosti hranil na območju porečja Mure, kjer je kmetijska dejavnost v slovenskem prostoru najintenzivnejša, v manjši meri so vir tudi komunalne in industrijske odplake. Podobno obremenitev voda severovzhodne Slovenije s hranili prikazuje tudi kazalec VD07 Fosfor v jezerih, saj so najvišje vrednosti fosforja izmerjene prav v zadrževalnikih v tem delu Slovenije.

Organska obremenjenost rek se je v obdobju od 1996 do 2017 precej zmanjšala, še posebej je opazen upad vrednosti parametra BPK5 od leta 2006 naprej, ko so se izmerjene vrednosti BPK5 občasno približale oziroma padle pod vrednost naravnega ozadja, ki za slovenske vodotoke znaša od <1 do 1,4 mg O2/L (vir Vrednotenje ekološkega stanja površinskih voda s splošnimi fizikalno-kemijskimi elementi). Upad je večji v vzhodni Sloveniji kot v zahodni, kjer so bile obremenitve rek z organsko snovjo tudi v preteklosti manjše. Podobno izboljšanje kažejo tudi vsebnosti amonija v vodi. Večina vzorčnih mest v analizi z daljšim nizom podatkom je že dosegla vrednosti naravnega ozadja, za BPK5 kar 85 %. Na podlagi padajočega trenda vrednosti BPK5 in amonija na preostalih vzorčnih mestih z daljšim nizom podatkov pa pomeni, da se bo obremenjenost rek z organskimi snovmi manjšala tudi v prihodnje.

Glavni vir onesnaženja rek z organsko snovjo so komunalne odpadne vode. Ker se stanje na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda v Sloveniji že več let izboljšuje, so opažene spremembe v parametrih organske obremenjenosti pričakovane. Kazalec VD02 Čiščenje odpadnih voda namreč kaže, da je od leta 2004 delež prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah veliko večji, prav tako pa je znatno večji tudi delež sekundarnega (biološkega) čiščenja odpadnih voda, ki odstrani pretežni del obremenitev z organskimi snovmi in del hranil.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji so povzeti po:

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Monitoring kakovosti vodotokov izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje v skladu z letnim programom monitoringa kakovosti površinskih voda. Programi monitoringa se pripravljajo na letni osnovi v skladu z veljavno zakonodajo, število analiz na posameznih merilnih mestih pa je v večini primerov vsaj 4 na leto.

Metodologija obdelave podatkov: Iz podatkov pridobljenih v okviru vsakoletnih monitoringov so za posamezno vzorčno mesto izračunane povprečne vrednosti izbranih parametrov. Izvzeta so mesta, ki so bila v opazovanem obdobju v program vključena 1 ali 2 leti. Število vzorčnih mest v analizi je med leti različno, v porečju Mure je zajetih minimalno 5, maksimalno 20 vzorčnih mest, v porečju Drave minimalno 7, maksimalno 19 vzorčnih mest, v porečju Save minimalno 38, maksimalno 72 vzorčnih mest, na jadranskih rekah minimalno 2, maksimalno 7 vzorčnih mest ter v porečju Soče minimalno 2, maksimalno 15 vzorčnih mest in za Slovenijo skupaj minimalno 71, maksimalno 119 vzorčnih mest. Letno povprečje parametra na porečje je izračunano s povprečenjem letnih povprečij vzorčnih mest v izbranem porečju, letno povprečje za Slovenijo pa s povprečenjem letnih povprečij vseh vzorčnih mest v programu monitoringa v izbranem letu (razen zgoraj navedenih izvzetih mest).

V analizo trendov parametrov hranil in organske obremenjenosti so izbrana vzorčna mesta z minimalno 8 letnimi povprečji v opazovanem obdobju 1996 – 2017, pri čemer so izključena vzorčna mesta, ki že več kot 10 let niso vključena v program monitoringa. Število vzorčnih mest v analizi je med 89 in 111, odvisno od parametra. Na podlagi letnih povprečij za parameter so izračunani Spearmanovi koeficienti korelacij, s pomočjo katerih je ocenjena moč monotone rasti ali padca vrednosti med leti. Kadar je p-vrednost korelacije ≤ 0,05 in je koeficient ≥ 0,6, je trend naraščajoč, kadar je p-vrednost ≤ 0,05 in je koeficient ≤ 0,6, je trend verjetno naraščajoč, kadar je p-vrednost ≤ 0,05 in je koeficient ≤ -0,6, je trend padajoč, kadar je p-vrednost ≤ 0,05 in je koeficient ≥ -0,06, je trend verjetno padajoč, kadar je p-vrednost ≥ 0,05, pa na vzorčnem mestu ni prepoznanega naraščajočega ali padajočega trenda. Vzorčna mesta, katerih povprečje parametra v zadnjih 5 letih dosega 110 % vrednosti naravnega ozadja, so opredeljena kot v območju naravnega ozadja.

Izvorna baza podatkov
Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda
Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1996-2017
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: vsako leto je v programu monitoringa različen nabor vzorčnih mest, kar onemogoča direktne analize sprememb
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): 1

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

        Relevantnost: 1

        Točnost: izbor ocene 1

        Časovna primerljivost: 2

        Prostorska primerljivost: 1


Related indicators