KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Povprečne vsebnosti nitrata, ortofosfata in amonija, ki so nekoliko nad vrednostmi naravnega ozadja, v opazovanem obdobju ne kažejo pomembnih
sprememb.

Vrednosti biokemijske potrebe po kisiku (BPK5), ki je ponavadi kazalec organskega onesnaženja, so se v Sloveniji po letu 2005 občutno znižale.


Onesnaženje rek s hranili prikazujemo kot povprečno letno vrednost vsebnosti hranil – nitratov in ortofosfatov v vzorcih, odvzetih v okviru rednega
spremljanja kakovosti površinskih voda. Povprečne vrednosti so primerjane z vrednostmi ozadja oziroma domnevnimi naravnimi vrednostmi. Naravne vrednosti
vsebnosti fosforja in dušika so odvisne predvsem od geološke sestave in tipa prsti v porečju. Tudi povečana vsebnost amonija je posledica organskega
onesnaženja vodotoka, ki ga povzročajo komunalne in industrijske odpadne vode ter izpiranje s kmetijskih površin. Vnos velike količine hranil v vode lahko
vodi do evtrofikacije oziroma cvetenja. Pojav povzroči ekološke spremembe, ki se kažejo v zmanjšanju števila rastlinskih in živalskih vrst, poleg tega ima
negativne posledice tudi na rabo vode.

Samočistilna sposobnost rek izraža količino organske mase, ki se s pomočjo mikroorganizmov v vodi razgradi v anorgansko snov. Grobo merilo za samočistilno
sposobnost vodotoka je biokemijska potreba po kisiku (BPK5), ki je ob organskem onesnaženju navadno povečana.


Grafi

Slika VD10-1: Povprečne letne vsebnosti nitrata v rekah (mg N/l) (okvirna vrednost za naravno stanje je 1 mg N/l)
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015

Prikaži podatke
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Slovenija mg N/l 1.25 1.26 1.22 1.25 1.14 1.07 1.18 1.3 1.28 1.33
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slovenija mg N/l 1.4 1.39 1.18 1.41 1.32 1.39 1.31 1.35 1.33
Slika VD10-2: Povprečne letne vsebnosti ortofosfata v rekah (okvirna vrednost za naravno stanje je 0,010 mg P/l)
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Slovenija mg P/l 0.059 0.048 0.057 0.055 0.047 0.068 0.047 0.045 0.054 0.07
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slovenija mg P/l 0.031 0.034 0.049 0.049 0.055 0.053 0.041
Slika VD10-3: Povprečne letne vsebnosti amonija (mg N/l) (okvirna vrednost za naravno stanje je 0,015 mg N/l)
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Slovenija mg N/l 0.355 0.192 0.263 0.216 0.245 0.332 0.206 0.188 0.187 0.234
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slovenija mg N/l 0.095 0.181 0.166 0.282 0.23 0.204 0.11
Slika VD10-4: Povprečne letne vrednosti biokemijske potrebe po kisiku – BPK5 (mg O2/l)
Viri:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015

Prikaži podatke
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Slovenija mg O2/l 3.03 3.32 2.67 2.84 2.81 3.76 2.94 3.62 2.61 2.97
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Slovenija mg O2/l 1.38 1.47 0.93 1.22 1.48 1.71 1.61 1.37 1.17

Cilji

Dobro stanje voda do leta 2015.


Onesnaženje z dušikovimi spojinami je posledica spiranja s kmetijskih površin ter prispevkov komunalnih in industrijskih odpadnih vod. Za onesnaženje s
fosforjem so najpogostejši vzrok odpadne vode iz industrije in odplake iz gospodinjstev. Statistično pomembnega trenda vsebnosti nitrata v danem obdobju ni
opaziti. Vrednosti so nekoliko nad ozadjem, ki je naveden za večino evropskih rek (po podatkih EEA je ta meja 1 mg N/l). Tudi pri vsebnosti ortofosfata v
letih od 1998 do 2014 ni opaziti statistično pomembnega trenda. Vsebnosti ortofosfata presegajo vrednosti ozadja, navedenega za večino evropskih rek (10 µg
P/l).

Amonij v vodnem okolju vstopa v oksidacijski proces in se oksidira do oksidiranih dušikovih oblik, predvsem nitrata. Sama oksidacija vpliva tudi na
kisikove razmere v vodi, kar dodatno poslabša kakovostno stanje. V nekaterih okoliščinah (kombinacija temperature vode, slanosti in pH-vrednosti) amonij
lahko preide v plinasto obliko amoniak, ki je za vodne organizme strupen že v manjših količinah. Statistično značilnega trenda za podano obdobje ni mogoče
določiti.

Visoka vrednost biokemijske potrebe po kisiku je ponavadi posledica organskega onesnaženja, ki ga povzročajo izpusti komunalnih in industrijskih odpadnih
voda ter spiranje s kmetijskih površin. Posledice visokih vrednosti biokemijske potrebe po kisiku se kažejo v poslabšanju kemijske in biološke kakovosti
vode, pa tudi v upadanju biološke raznovrstnosti vodne združbe in slabši mikrobiološki kakovosti vode. Po letu 2005 so vrednosti občutno padle. Znižanje
vrednosti biokemijske potrebe po kisiku je posledica izboljšanja obdelave odpadnih voda in opuščanja industrije, ki močno onesnažuje vodotoke z odpadnimi
vodami.


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:
Okvirna direktiva o vodah, (2000/60/ES)

Izvorna baza podatkov oz. vir:
Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda

Skrbnik podatkov:
Agencija RS za okolje (Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda)

Datum zajema podatkov za kazalec:
julij 2015

Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec:
Monitoring kakovosti površinskih vodotokov izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje v skladu z letnim programom monitoringa kakovosti površinskih
voda. Programi monitoringa se pripravljajo na letni osnovi v skladu z veljavno zakonodajo, število analiz na posameznih merilnih mestih pa je v večini
primerov vsaj 4 na leto.

Metodologija obdelave podatkov:
V obdelavah so prikazane povprečne letne vrednosti koncentracij nitrata, ortofosfata, vsebnosti amonija in biokemijske potrebe po kisiku. Vsebnosti pod
mejo detekcije so v izračunih nadomeščene z 0 (nič).