[ZD05] Dostop do pitne vode
Ključno sporočilo
V Sloveniji se je v letu 2015 93 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, pri katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti (monitoring) na mestu uporabe, na pipi uporabnika. V Monitoring pitne vode ni bilo vključenih 7 % prebivalcev Slovenije; to so sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (npr. lastni viri pitne vode, kapnice), ali iz drugih razlogov niso bili zajeti v monitoring (npr. nepopoln zajem). V slovenskih mestih se praviloma vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, pri kateri se izvaja monitoring. V splošnem se dostopnost do pitne vode v obdobju 2004-2015 ni bistveno izboljšala.
Definicija
Kazalec predstavlja število in delež prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so bila vključena v monitoring pitne vode v obdobju 2004-2015 ter število in delež prebivalcev, pri katerih se monitoring pitne vode ni izvajal, za leto 2015 po statističnih regijah.
Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja oskrbovalno območje ali pa se deli na več oskrbovalnih območij. Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Pravilnik o pitni vodi (2004), v Prilogi II, Tabela B1, grupira oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na število prebivalcev na oskrbovalnem območju; v kazalcu jih deloma združujemo v mala, srednja in velika oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev.
Grafi
IVZ RS, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2016
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 50-500 | št. | 119622 | 120712 | 115467 | 115692 | 111761 | 110155 | 104785 | 103307 | 100230 | 99464 |
| 501-1.000 | št. | 60545 | 63495 | 63881 | 65618 | 73197 | 74009 | 79237 | 75845 | 78483 | 74297 |
| 1.001 - 5.000 | št. | 257466 | 249602 | 252175 | 249523 | 248623 | 236644 | 241403 | 231986 | 253814 | 258608 |
| 5.001 - 10.000 | št. | 237706 | 233540 | 229876 | 220533 | 236392 | 227033 | 218627 | 358774 | 220651 | 223251 |
| 10.001 - 20.000 | št. | 304223 | 334488 | 323988 | 334102 | 369044 | 381635 | 396784 | 306982 | 454777 | 454777 |
| 20.001 - 50.000 | št. | 431573 | 403647 | 431688 | 481406 | 373443 | 324145 | 324145 | 246601 | 321241 | 323921 |
| 50.001 - 100.000 | št. | 292000 | 292000 | 292000 | 241000 | 300494 | 353743 | 353774 | 406507 | 357657 | 357657 |
| > 100.000 | št. | 137000 | 137000 | 137000 | 137000 | 104600 | 104600 | 104600 | 104600 | 118700 | 118700 |
| SKUPAJ | št. | 1840135 | 1834484 | 1846075 | 1844874 | 1817554 | 1811964 | 1823355 | 1834602 | 1905553 | 1910675 |
| brez nadzora | št. | 156869 | 166630 | 162441 | 174532 | 205075 | 230371 | 225906 | 217894 | 150709 | 148145 |
| 50-500 | % | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 5 | 5 | 5 | 5 | 5 |
| 501-1.000 | % | 3 | 3 | 3 | 3 | 4 | 4 | 4 | 4 | 4 | 4 |
| 1.001 - 5.000 | % | 13 | 12 | 13 | 12 | 12 | 12 | 12 | 11 | 12 | 13 |
| 5.001 - 10.000 | % | 12 | 12 | 11 | 11 | 12 | 11 | 11 | 17 | 11 | 11 |
| 10.001 - 20.000 | % | 15 | 17 | 16 | 17 | 18 | 19 | 19 | 15 | 22 | 22 |
| 20.001 - 50.000 | % | 22 | 20 | 21 | 24 | 18 | 16 | 16 | 12 | 16 | 16 |
| 50.001 - 100.000 | % | 15 | 15 | 15 | 12 | 15 | 17 | 17 | 20 | 17 | 17 |
| > 100.000 | % | 7 | 7 | 7 | 7 | 5 | 5 | 5 | 5 | 6 | 6 |
| brez nadzora | % | 8 | 8 | 8 | 9 | 10 | 11 | 11 | 11 | 7 | 7 |
| Vsi prebivalci SLO | št. | 1997004 | 2001114 | 2008516 | 2019406 | 2022629 | 2042335 | 2049261 | 2052496 | 2056262 | 2058820 |
| 2014 | 2015 | ||||||||||
| 50-500 | št. | 97238 | 99491 | ||||||||
| 501-1.000 | št. | 72324 | 74321 | ||||||||
| 1.001 - 5.000 | št. | 257099 | 259383 | ||||||||
| 5.001 - 10.000 | št. | 218651 | 226858 | ||||||||
| 10.001 - 20.000 | št. | 382712 | 404710 | ||||||||
| 20.001 - 50.000 | št. | 434922 | 460308 | ||||||||
| 50.001 - 100.000 | št. | 283775 | 283775 | ||||||||
| > 100.000 | št. | 123124 | 120561 | ||||||||
| SKUPAJ | št. | 1869845 | 1929407 | ||||||||
| brez nadzora | št. | 191778 | 133670 | ||||||||
| 50-500 | % | 5 | 5 | ||||||||
| 501-1.000 | % | 4 | 4 | ||||||||
| 1.001 - 5.000 | % | 12 | 13 | ||||||||
| 5.001 - 10.000 | % | 11 | 11 | ||||||||
| 10.001 - 20.000 | % | 19 | 20 | ||||||||
| 20.001 - 50.000 | % | 21 | 22 | ||||||||
| 50.001 - 100.000 | % | 14 | 14 | ||||||||
| > 100.000 | % | 6 | 6 | ||||||||
| brez nadzora | % | 9 | 7 | ||||||||
| Vsi prebivalci SLO | št. | 2061623 | 2063077 |
IVZ RS, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2016
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 50-500 | št. | 706 | 721 | 692 | 697 | 695 | 688 | 669 | 634 | 597 | 583 |
| 501-1.000 | št. | 85 | 90 | 90 | 91 | 102 | 102 | 113 | 108 | 111 | 105 |
| 1.001 - 5.000 | št. | 112 | 109 | 111 | 111 | 110 | 105 | 108 | 111 | 115 | 118 |
| 5.001 - 10.000 | št. | 32 | 32 | 32 | 31 | 33 | 33 | 32 | 33 | 32 | 32 |
| 10.001 - 20.000 | št. | 22 | 24 | 23 | 24 | 26 | 27 | 28 | 28 | 31 | 31 |
| 20.001 - 50.000 | št. | 15 | 14 | 15 | 16 | 13 | 12 | 12 | 11 | 11 | 11 |
| 50.001 - 100.000 | št. | 4 | 4 | 4 | 3 | 4 | 5 | 5 | 5 | 5 | 5 |
| > 100.000 | št. | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |
| SKUPAJ | št. | 977 | 995 | 968 | 974 | 984 | 973 | 968 | 931 | 903 | 886 |
| 2014 | 2015 | ||||||||||
| 50-500 | št. | 544 | 569 | ||||||||
| 501-1.000 | št. | 102 | 105 | ||||||||
| 1.001 - 5.000 | št. | 119 | 120 | ||||||||
| 5.001 - 10.000 | št. | 31 | 32 | ||||||||
| 10.001 - 20.000 | št. | 27 | 29 | ||||||||
| 20.001 - 50.000 | št. | 16 | 17 | ||||||||
| 50.001 - 100.000 | št. | 4 | 4 | ||||||||
| > 100.000 | št. | 1 | 1 | ||||||||
| SKUPAJ | št. | 844 | 877 |
NLZOH, 2016
| Gorenjska | Goriška | JV Slovenija | Koroška | Obalno-kraška | Osrednjeslovenska | Podravska | Pomurska | Posavska | Primorsko-Notranjska | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| mala o.o.(50-1000) | % | 9 | 18 | 8 | 16 | 2 | 5 | 3 | 14 | 24 | 9 |
| srednja o.o.(1000-10.000) | % | 26 | 28 | 31 | 59 | 0 | 13 | 26 | 30 | 28 | 35 |
| velika o.o.(>10.000) | % | 58 | 47 | 56 | 0 | 92 | 81 | 69 | 49 | 41 | 57 |
| brez nadzora | % | 7 | 7 | 4 | 26 | 6 | 0 | 3 | 6 | 8 | -0 |
| Savinjska | Zasavska | Slovenija | |||||||||
| mala o.o.(50-1000) | % | 9 | 15 | 8 | |||||||
| srednja o.o.(1000-10.000) | % | 25 | 36 | 24 | |||||||
| velika o.o.(>10.000) | % | 50 | 20 | 62 | |||||||
| brez nadzora | % | 15 | 29 | 7 |
NLZOH, 2016
| OSKRBOVANA OBMOČJA | PREBIVALCI | ||
|---|---|---|---|
| mešana | Št. | 25 | 63566 |
| nedoločeno | Št. | 14 | 2405 |
| nepovršinska | Št. | 467 | 1272294 |
| površinska | Št. | 371 | 591142 |
| SKUPAJ | Št. | 877 | 1929407 |
| mešana | % | 3 | 3 |
| nedoločeno | % | 2 | 0 |
| nepovršinska | % | 53 | 66 |
| površinska | % | 42 | 31 |
| SKUPAJ | % | 100 | 100 |
Cilji
- Zagotoviti vsem prebivalcem Slovenije dostop do varne pitne vode, v zadostnih količinah.
- Priključevati prebivalce, zlasti iz malih neurejenih sistemov, na večje, ki imajo ustrezno urejeno strokovno upravljanje in nadzor ali pa male sisteme ustrezno in po enakih načelih urediti, da se zagotovi varna pitna voda.
- Izvajati monitoring na vseh sistemih, v obsegu parametrov rednih in občasnih preskusov vzorcev.
- Prebivalce, ki se oskrbujejo iz sistemov z manj kot 50 oseb, obvestiti, da se na teh sistemih ne izvaja Pravilnik o pitni vodi (ni monitoringa, ni nadzora) in jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi dejavniki ter jim posredovati priporočila za ravnanje, če obstaja utemeljen sum, da pitna voda predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi.
Komentar
Po tipu surove vode delimo pitno vodo na površinsko in nepovršinsko. Površinske vode so celinske vode, tekoče in stoječe (npr. reke, jezera) ter morje. Zaradi izpostavljenosti onesnaženju je kakovost površinskih vod vprašljiva. V higienskem smislu uvrščamo med površinske tudi tiste vode, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro ali makroorganizmov, ali vode s spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z atmosferskimi značilnostmi ali značilnostmi površine ali površinske vode. Take vode so v Sloveniji t.i. kraške vode, ki imajo le v omejeni stopnji sposobnost samočiščenja. Ostale vode so nepovršinske oziroma t.i. podzemne vode (Pitna voda, NIJZ).
V letu 2015 se je iz podzemnih (nepovršinskih) virov pitne vode oskrbovalo 66 % (1.272.294) prebivalcev Slovenije na 53 % (467) oskrbovalnih območij, iz površinskih virov pitne vode, oziroma virov, ki so pod vplivom površine se je oskrbovalo 31 % (591.142) prebivalcev, z mešano vodo (površinski in nepovršinski vir vode) se je oskrbovalo 3 % (63.566) prebivalcev, na 3 % (25) oskrbovalnih območij. Podatek o tipu surove vode oziroma viru pitne vode ni bil znan za 2.405 (0,1 %) prebivalcev, ki so se oskrbovali na 14 (2 %) oskrbovalnih območij (NLZOH, 2016).
Na oskrbovalnih območjih, ki so bila v letu 2015 vključena v monitoring pitne vode se je oskrbovalo okoli 93 % (1.929.407) prebivalcev Slovenije, od tega dve tretjini (66 % - 1.269.354) prebivalcev na velikih oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala po več kot 10.000 oseb, oziroma 78 % (1.496.212) prebivalcev na oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala po več kot 5.000 oseb (10 % - 83 oskrbovalnih območij). Skupno se je 85 % prebivalcev oskrbovalo na oskrbovalnih območjih z več kot 1.000 oseb, to so skupaj velika in srednja oskrbovalna območja (23 % oziroma 203 oskrbovalnih območij), nadaljnjih 9 % pa na oskrbovalnih območjih s 50-1000 oseb (77 % oziroma 674 oskrbovalnih območij), medtem ko v monitoring ni bilo vključenih ostalih 7 % prebivalcev (brez nadzora). V obdobju 2004 - 2015 v monitoring ni bilo vključenih 7-11 % (najmanj 133.670 leta 2015 ter največ 230.371 leta 2009) prebivalcev, ki so se oskrbovali s pitno vodo iz sistemov z manj kot 50 oseb (brez nadzora; lastna oskrba s pitno vodo) (NLZOH, 2016).
Iz Zbirk podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode je razvidno, da se je število vseh evidentiranih oskrbovalnih območij, ki so oskrbovala po 50 ali več prebivalcev gibalo med 844 leta 2014 in 995 leta 2005. Razlike so tudi med posameznimi velikostnimi razredi oskrbovalnih območij, pojavljajo se zaradi izboljševanja evidence ter ukinjanja malih oskrbovalnih območij in priključitev prebivalcev na večja. (IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2016)
Po statističnih regijah je bil v letu 2015 največji delež prebivalcev na velikih oskrbovalnih območjih (nad povprečjem) v Obalno-kraški (92 %), Osrednjeslovenski regiji (81 %) in Podravski regiji (69 %). Največ prebivalcev brez monitoringa - spremljanja kakovosti pitne vode pa je bilo v Zasavski (29 %), Koroški (26 %) in Savinjski regiji (15 %) (NLZOH, 2016).
Kakovost pitne vode je praviloma ustrezna na velikih oskrbovalnih območjih, od tega se okoli petina prebivalcev oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava ni potrebna; to so oskrbovalna območja s podzemnimi viri vode, brez priprave pitne vode, ki oskrbujejo po več kot 5000 prebivalcev (14 oskrbovalnih območij, oziroma skupaj 410.000 ljudi). S stališča javnega zdravja so problematična najmanjša oskrbovalna območja, s po 50-500 ljudi ki skupaj oskrbujejo s pitno vodo 5 % prebivalcev; ta oskrbovalna območja so v velikem deležu mikrobiološko onesnažena, zlasti fekalno, medtem, ko so podatki o njihovi kemijski kakovosti pomanjkljivi – le za 5–10 % oskrbovalnih območij po zdravstvenih regijah v letih 2006-2010, vsako leto drugih ter za 10 % v letih 2014 in 2015. Večina sistemov (leta 2015 okoli 570 sistemov oz. 65 %), ki oskrbuje po 50 - 500 ljudi je bila vključena v monitoring zaradi zahtev Pravilnika o pitni vodi (2004) oz. direktive EU o pitni vodi (1998). Večinoma ti sistemi ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo in v skladu s predpisi ne zagotavljajo varne pitne vode (pomanjkljivo strokovno upravljanje, neurejenost vodovarstvenih območij idr.). Potrebno jih je ustrezno urediti ali ukiniti ter priključiti prebivalce na večja oskrbovalna območja, ki imajo strokovno upravljanje (IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2016).
Enako kot prejšnja leta, sta bili v letu 2015 v Sloveniji dve mesti z več kot 100.000 prebivalci, Ljubljana in Maribor. V obeh mestih živijo prebivalci na oskrbovalnih območjih, ki so vključena v monitoring pitne vode. Glede na podatke Statističnega urada RS, z dne 1.7.2015, predstavljajo prebivalci v Ljubljani in Mariboru 19 % (oziroma 399.082) prebivalcev Slovenije. Če kot mestno okolje (urban environment) upoštevamo mesta z ≥ 100.000 prebivalci (Ljubljana – 287.347 prebivalcev in Maribor – 111.735 prebivalcev) ter štejemo za podeželje (rural environment) vsa ostala naselja, potem sledi, da se v Sloveniji prebivalci, ki živijo v mestnem okolju vsi oskrbujejo s pitno vodo, ki je vključena v monitoring, ostalih 81 % (oziroma 1.663.995), ki živi na podeželju, pa se oskrbuje s pitno vodo, ki je bodisi pod nadzorom (okoli 92 % oziroma 1.530.325 prebivalcev) ali je brez nadzora (okoli 8 % oziroma 133.670 prebivalcev) (Statistični urad RS, 2015).
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji povzeti po: CEHAP za Slovenijo (2004), Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, ki jo je sprejela Vlada RS (2011), Akcijski načrt za izvajanje strategije RS za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012-2020 (Vlada RS), Ljubljana, 9.7.2015 (konkretne naloge in aktivnosti resorjev in deležnikov, ki bodo lahko pripomogli k zmanjšanju pomembnih javnozdravstvenih problemov otrok in mladostnikov). Operativni program oskrbe s pitno vodo (2006), Pravilnik o pitni vodi (2004 in spremembe), Council Directive 98/83/EC.
Podatki o monitoringu pitne vode: Monitoring pitne vode: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana za leta 2004 - 2007; Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode za obdobje 2008-2013, NLZOH za leto 2014-2015 (Vir: IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2008-2013; NLZOH, 2014-2016).
Skrbnik podatkov: V obdobju 2004-2007 je upravljavec zbirke podatkov IVZ, v obdobju 2008-2013 ZZV Maribor, v letu 2014 in 2015 pa NLZOH.
Datum zajema podatkov: oktober 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode se, vsako koledarsko leto posebej, osvežuje in dopolnjuje sproti z rezultati preskusov odvzetih vzorcev v okviru državnega monitoringa v istem letu. Od leta 2004 je strokovni in uradni nadzor ter zbiranje podatkov potekal glede na Pravilnik o pitni vodi in po programih monitoringa.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu oskrbovalnih območij in številu prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbujejo, so obdelani in prikazani v agregirani obliki, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in po statističnih regijah. Podatki so predstavljeni v letnih poročilih o pitni vodi (Vir: IVZ, 2005-2008), objavljenih na spletni strani NIJZ, za leta 2008-2013 so podatki v zbirkah podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode (ZZV MB, 2008-2012), za leta 2013-2015 so delno v agregirani obliki (skupaj redna in občasna preskušanja), objavljeni na spletni strani http://www.mpv.si/. Zaradi lažje preglednosti so podatki za prikaz preračunani v deleže.
Informacija o kakovosti podatkov:
- Prednosti in slabosti:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni podatki, ki so del mednarodne izmenjave. Pravilnik o pitni vodi (2004) je usklajen z Direktivo Evropske Unije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (1998). V skladu z zakonodajo se za potrebe preverjanja ali pitna voda izpolnjuje zahteve pravilnika, zlasti za skladnost, od leta 2004 dalje izvaja spremljanje (monitoring), ki je vezano na oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50 ali več ljudi. Monitoring pitne vode je v obdobju 2004-2015 zagotavljalo Ministrstvo za zdravje. Skladnost mora biti zagotovljena na mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, npr. na pipi uporabnika.
Slabosti: Glede na zahteve pravilnika, v monitoring pitne vode niso bili zajeti sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb ter tudi sistemi, ki niso vključeni npr. zaradi še nepopolnega zajema. Poleg tega se monitoring ni v celoti izvajal na najmanjših oskrbovalnih območjih s 50-500 ljudi – občasni preskusi (kemijski parametri iz dela B Priloge I Pravilnika o pitni vodi) v letih 2006-2010 približno na 5-10 % oskrbovalnih območij, vsako leto drugih in 10 % v letih 2014 in 2015. Po Pravilniku o pitni vodi (2004), ki se nanaša na podatke za obdobje 2004–2015 se monitoring izvaja na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo s pitno vodo 50 ali več ljudi.
Za obdobje 2004-2007 je letno poročilo o monitoringu pitne vode pripravil in izdelal IVZ, za obdobje 2008-2012 ZZV Maribor, od leta 2013 do 2015 pa NLZOH; ni kontinuitete prikazov v poročilih v omenjenih obdobjih.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije/scenariji niso izdelani.
- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (nepopoln zajem)
Časovna primerljivost: 2 (Od leta 2014 vodi Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode NLZOH, pred tem ZZV Maribor (2008-2013) in pred tem IVZ RS.)
Prostorska primerljivost: 1
Izvorna baza podatkov o prebivalcih oz. vir: Statistični Urad RS, Prebivalstvo po: SPOL, OBČINE, POLLETJE, STAROST in Statistični Urad RS, Prebivalstvo po: SPOL, STAROST, POLLETJE , STATISTIČNA REGIJA. Skrbnik podatkov je: Statistični Urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2004-2015. Podatki se v zbirki zbirajo sproti in na letni ravni.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
- CEHAPE, 2004. Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, Hungary, 23–25 June 2004. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2004.
- Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Offi-cial Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54.
- Pitna voda, NIJZ . http://www.nijz.si/podrocja-dela/moje-okolje/pitna-voda. Pogosta vprašanja o pitni vodi. Voda in onesnaženja: http://www.nijz.si/pogosta-vprasanja-o-pitni-vodi
- IVZ, 2005. Hočevar Grom A et al. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
- IVZ, 2006. Hočevar Grom A. et al. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
- IVZ, 2007. Petrovič A. et al Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
- IVZ, 2008. K. Bitenc, I.Gale, A. Petrovič. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
- Pravilnik o pitni vodi (Ur l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09).
- Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Sprejela Vlada Republike Slovenije, s sklepom št. 02401-13/2010/5, z dne 1.12.2011.
- Akcijski načrt za izvajanje Strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 (Vlada RS), 9.7.2015);
- Program monitoringa pitne vode. Inštitut za varovanje zdravja RS do leta 2007, v letih 2008-20013 ZZV Maribor, za leto 2014 in 2015 NLZOH.
- Statistični urad RS. Prebivalstvo po: SPOL, OBČINE, POLLETJE , STAROST.
- Statistični urad RS. Prebivalstvo po: SPOL, STAROST, POLLETJE , STATISTIČNA REGIJA.Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Sprejela Vlada Republike Slovenije, s sklepom št. 02401-13/2010/5, z dne12.2011.
- Vlada RS, 2006. Operativni program oskrbe s pitno vodo (Vlada RS; EVA: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
- ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008, ZZV Maribor.
- ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009, ZZV Maribor.
- ZZV MB, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010, ZZV Maribor.
- ZZV MB, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011, ZZV Maribor.
- ZZV MB, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012, ZZV Maribor.
- NLZOH, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2013, NLZOH.
- NLZOH, 2015. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2014, NLZOH.
- NLZOH, 2016. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2015, NLZOH.