Kazalec prikazuje spremenljivost povprečnih letnih višin morja v Koprskem zalivu od leta 1960 dalje, najvišjo letno višino morja v Kopru za obdobje 1963-2015, pojavljanje ekstremnih višin morja v Sloveniji v obdobju 1960-2013, pričakovane spremembe relativne morske gladine do leta 2001 ter povečanje pogostosti poplav zaradi pričakovanih sprememb v višini morske gladine do leta 2100.

S kazalcem posredno spremljamo vpliv podnebnih sprememb na gibanje gladine morja. Globalni dvig gladine morja je v največji meri pod vplivom globalnih podnebnih sprememb, vpliva pa tudi na gladino evropskih morij. Evropska gladina morja se spremlja s pomočjo satelitskih meritev, ki odražajo prispevek globalnih podnebnih sprememb, ter s pomočjo meritev, ki temeljijo na merilnikih za spremljanje razlik med višino morja v času plime in oseke. Odražajo lokalno gibanje gladine morja, ki je pomembna za razvoj regionalnih strategij prilagajanja podnebnim spremembam.

V Koprskem zalivu opazujemo spremenljivost višine morja od leta 1960. Merilno mesto je namenjeno predvsem spremljanju in napovedovanju poplavnih višin morja, daljši časovni nizi in analiza vplivnih parametrov pa dajejo vpogled tudi v učinek podnebnih sprememb.

Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 232 cm. Največji odmik od srednje vrednosti za dolgoletno obdobje 1960–2015, ki znaša 218 cm, je bil 14 cm leta 2010.

Zaradi značilne dinamike Jadranskega morja in geografske lege merilne postaje Koper v njegovem severnem delu lahko ugotavljamo, da je zviševanje gladine morja ob slovenski obali tudi posledica pogostosti vremenskih sprememb. Pri globalni oceni se sicer večji delež zviševanja gladine pripisuje raztezanju morij zaradi njihove povišane temperature in taljenju ledenikov.

Ekstremne višine morja povzročajo ob slovenski obali padanje zračnega pritiska, močni južni vetrovi in predvsem resonanca vremenskih vplivnih parametrov z lastnim dolgoperiodičnim 23-urnim valovanjem Jadranskega morja (seischi).

V opazovanem obdobju je višina morja več kot 471-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja (300 cm). Največja izmerjena višina morja je bila 394 cm. Poplave so večinoma v jesensko-zimskih mesecih, občasno tudi v spomladanskih, povprečno nekaj več kot osemkrat letno in največ 31-krat v letu. Pogosto se ob neugodnih vremenskih razmerah število prekoračitev višine 300 cm poveča zaradi lastnega dolgoperiodičnega valovanja morja, ki se v obliki dušenega nihanja lahko pojavlja več dni po pričetku vremenske motnje.

Zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb zahteva raznovrstno prilagajanje. Urbana slovenska obala je delno prilagojena na sedanje poplavne razmere in napovedi nadaljnjega zviševanja gladine.

Odvisno od različnih scenarijev podnebnih sprememb in regionalnih razlik se bo morska gladina morij po svetu dvignila za od 20 cm do 80 cm do leta 2100 (EEA, 2016). Enako velja tudi za Evropska morja. Regionalne razlike je težko napovedovati, saj je dvig gladine morja odvisen od gostote in slanosti morja, morskih tokov, lokalnih sprememb v Zemljinem gravitacijskem polju, vertikalnih premikov kopnega in atmosferskih neviht. Zaradi dviganja površja Skandinavskega polotoka se bo relativna morska gladina Baltskega morja in severnega Atlantika. Po scenariju RCP 4.5 se bo gladina Sredozemskega morja zvišala za 40-50 cm, Jadranskega pa približno 10 cm manj.

Pogostost poplav se bo do leta 2100 povečala za faktor 10 na večini lokaciji v Evropi, pa tja do faktorja 100 ali celo 1000 na nekaterih evropskih lokacija. Največjo spremembo v pogostosti poplav pričakujemo na Atlantski obali Španije in Portugalske, najmanjše na obalah Baltskega morja, sej se bo relativna morska gladina tam celo znižala. Na obalah Jadranskega morja naj bi se pogostost poplav povečala za faktor 26-50. V splošnem velja, da povečanje morske gladina za 10 cm, poveča pogostost poplav za faktor 10.