KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali zavarovanih vrst. Najpogostejši povzročitelji škode so velike zveri, škoda pa je najpogosteje povzročena na drobnici.
V letih 2005 do 2007 se število škodnih dogodkov ni bistveno spreminjalo, v letu 2008 pa se je povečalo za več kot 30 %. Za več kot 100 % so se v tem obdobju povečala odobrena sredstva za izplačilo.


Kazalec prikazuje časovni pregled nastanka škode in število škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine iz proračuna RS. Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju. Kazalec prikazuje tudi potek izvedbe ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri.

Kazalec uspeha je zmanjšanje števila škodnih dogodkov in je določen v ReNPVO.


Grafi

Slika NB07-1: Škoda, ki so jo povzročile zavarovane vrste živali leta 2008
Viri:

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2009; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2009.

Slika NB07-2: Število opaženih škodnih primerov
Viri:

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2009; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2009.

Prikaži podatke
januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober
2005 število 7 7 22 42 58 93 117 223 245 169
2006 število 26 31 49 55 94 106 93 149 210 144
2007 število 30 40 59 86 121 82 123 182 191 130
2008 število 50 58 41 99 107 118 163 218 295 204
november december
2005 število 70 29
2006 število 75 36
2007 število 82 58
2008 število 111 73
Slika NB07-3: Število škodnih dogodkov glede na zavarovano vrsto živali
Viri:

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2009; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2009.

Prikaži podatke
rjavi medved volk ris dihur krokar drugo
2005 število 817 61 28 28 102 25
2006 število 589 165 16 23 185 19
2007 število 294 354 7 17 282 144
2008 število 579 396 17 38 361 57
Slika NB07-4: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, glede na zavarovano vrsto živali, ki jo je povzročila
Viri:

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2009; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2009.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008
rjavi medved EUR 194865.6 145159.8 81866.4 171353.5
volk EUR 30050.3 87841.6 203336 279905.2
ris EUR 6501.3 3280.8 1161.5 3712.2
dihur EUR 4268 5031 4750 14680.6
krokar EUR 15075.3 39380.8 52639.9 67172.2
drugo EUR 9313.6 8099.8 11732.7 42918.5
skupaj EUR 260074 288793.8 355486.4 579742.2
-
rjavi medved % 74.9 50.3 23 29.6
volk % 11.6 30.4 57.2 48.3
ris % 2.5 1.1 0.3 0.6
dihur % 1.6 1.7 1.3 2.5
krokar % 5.8 13.6 14.8 11.6
drugo % 3.6 2.8 3.3 7.4
Slika NB07-5: Število škodnih dogodkov glede na vrsto dejavnosti
Viri:

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2009; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2009.

Prikaži podatke
drobnica sadjarstvo pridelava krme (bale) poljedelstvo perutnina cebelarstvo drugo
2005 število primerov 353 139 120 225 32 79 113
2006 število primerov 526 138 86 76 25 73 73
2007 število primerov 726 67 59 34 25 13 174
2008 število primerov 824 165 106 162 55 48 200
Slika NB07-6: Razporeditev odobrenih finančnih sredstev za povračilo škode, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, glede na dejavnost
Viri:

Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih živalskih vrst, Agencija RS za okolje, 2009; ODSEV, Agencija RS za okolje, 2009.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008
drobnica EUR 104732.7 171839.9 279044.3 347837.6
sadjarstvo EUR 18804.4 20813.5 13260.4 46712.5
pridelava krme (bale) EUR 20277.8 17298.9 9491.4 18263.5
poljedelstvo EUR 27698.6 10736.2 5099.3 20647.3
perutnina EUR 4297.4 5121.3 5221.9 15017.6
cebelarstvo EUR 43352.8 34406.7 7908 32411.2
drugo EUR 40910.2 28577.8 35461.2 98852.2
skupaj EUR 260074 288794.3 355486.4 579741.9
-
drobnica % (EUR) 40.3 59.5 78.5 60
sadjarstvo % (EUR) 7.2 7.2 3.7 8
pridelava krme (bale) % (EUR) 7.8 6 2.7 3.1
poljedelstvo % (EUR) 10.7 3.7 1.4 3.6
perutnina % (EUR) 1.7 1.8 1.5 2.6
cebelarstvo % (EUR) 16.7 11.9 2.2 5.6
drugo % (EUR) 15.7 9.9 10 17
Slika NB07-7: Število vloženih vlog na javni razpis za izvajanje ukrepov za preprečitev nadaljne škode ter drugih možnih načinov varovanja premoženja
Viri:

Zaključno poročilo Javni razpis, Agencija RS za okolje, 2009.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009
vložene vloge število 37 73 130 91 137

Cilji

• dograditev in izpopolnitev sistema preprečevanja škode in sprotno izplačevanje odškodnin zaradi škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst;
• določitev načinov varovanja premoženja in vrst ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode.


Izplačila odškodnin za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih prosto živečih vrst temeljijo na 92. in 93. členu Zakona o ohranjanju narave in določbah Zakona o divjadi in lovstvu. Predlagana višina je določena v lestvici, ki jo vsako leto potrdi minister, izplačila se izplačujejo na podlagi odškodninskih zahtevkov oškodovancev. Materialna dejstva v postopku ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci ZGS. V primeru, da se oškodovanec s predlagano višino odškodnine ne strinja, lahko na podlagi vloge, uveljavi višjo višino odškodnine, za katero je dolžan predložiti ustrezno dokumentacijo.

Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja opazili predvsem v obdobju od junija do oktobra. Upoštevani so tudi zavrnjeni odškodninski zahtevki, v katerih je bil povzročitelj škode nedvoumno prepoznan. Odškodninski zahtevki so zavrnjeni v primeru, kadar niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji (npr. neustrzno varovanje premoženja).

V letu 2005 so velike zveri (rjavi medved, volk, ris) povzročile škodo v 85 % škodnih dogodkih, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine. V letu 2006 je bilo teh dogodkov 77 %, 59 % v letu 2007 in 68 % v letu 2008. Rjavi medved je leta 2005 povzročil škodo v 77 % škodnih dogodkov, v letu 2006 v 59 %, v letu 2007 v 27 % in v letu 2008 v 40 %. Volk je v letu 2005 povzročil škodo v nekaj manj kot 6 % škodnih dogodkov, v letu 2006 v nekaj več kot 16 %, v letu 2007 več kot v 32 % in v letu 2008 več kot v 27 %. Za 15 % se je v zadnjih treh letih povečalo število škodnih dogodkov v katerih so povzročili škodo krokarji.

Za povračilo škode, ki so jo povzročile velike zveri se je v teh letih namenilo od 88 % do 78 % finančnih sredstev.

Na drobnici je bila v letu 2005 povzročena škoda v 33 %, v letu 2007 je delež porasel na 66 % in se v letu 2008 znižal na 53 %. Za 11 % se je v treh letih zmanjšalo število škodnih dogodkov na področju poljedelstva.

V letu 2007 se je skoraj 80 % finančnih sredstev porabilo za plačilo škode, ki je nastala na drobnici, v letu 2005 je navedeni delež znašal 40 % in v letu 2008 60 %. V zadnjih treh letih se je za 10 % zmanjšala poraba sredstev za plačilo škode na področju čebelarstva.

Sofinanciranje ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode se izvaja na podlagi javnih razpisov s katerimi se sofinancira nakup elektromrež in pašnih aparatov z namenom preprečevanja nadaljnje škode, ki jo lahko povzročijo velike zveri. Javni razpisi so pripravljeni v skladu s Pravilnikom o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO), Uradni list RS, št. 2/2006
Izvorna baza podatkov oz. vir: ODSEV – evidenca odškodninskih zahtevkov
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave, Petra Ulamec
Datum zajema podatkov za kazalec: 30. 10. 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Oškodovanci prijavijo škodo ZGS, pooblaščenci opravijo ogled, izpolnijo zapisnik, predlagajo sklenitev sporazuma na podlagi lestvice. V primeru, da se oškodovanci ne strinjajo s predlagano višino odškodnine, lahko na ARSO vložijo vlogo, na podlagi katere uveljavijo višjo višino odškodnine.
Metodologija obdelave podatkov:
Na ARSO se odloča o upravičenosti in višini odškodnine ter vodi evidenca odškodninskih zahtevkov, ki se zbirajo v aplikaciji ODSEV. ARSO vsako leto objavi poročilo o Analizi odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst in pripravi zaključno poročilo za Javni razpis.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Uporabljeni so uradni podatki, ki so razvidni iz zapisnikov o nastanku škode, ki so jo povzročile zavarovane živali
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so točni.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura
- Ulamec, P. Nartnik I. 2006. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2005. Ljubljana, Agencija RS za okolje
- Ulamec, P. 2007. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2006. Ljubljana, Agencija RS za okolje
- Ulamec, P. 2008. Analiza odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v letu 2007. Ljubljana, Agencija RS za okolje
- Zaključno poročilo Javni razpis, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009, Agencija RS za okolje, 2009. Skrbnik: Petra Ulamec


Related indicators