Vlada RS je za obdobje 2013-2018 za območja, kjer so bile presežene mejne vrednosti koncentracij za delce PM₁₀, pripravila načrte za izboljšanje kakovosti zraka. Namen načrtov je bil v najkrajšem možnem času zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi za delce PM₁₀ in povečati investicije v gospodarstvu, ki pripomorejo k čistejšemu zraku. Po podatkih Eko sklada je bilo tako v letu 2019 zaradi izvajanja dodatnih ukrepov za izboljšanje zraka  izplačanih kar za 15,56 milijonov  EUR več naložb kot v letu 2014.

Onesnažen zrak je najpomembnejši okoljski dejavnik tveganja za zdravje ljudi, ki v EU v povprečju vpliva na 400.000 prezgodnjih smrti in Evropejce v povprečju stane več kot 166 milijard EUR letno. Na primeru Ljubljane in Maribora znašajo zunanji stroški onesnaženega zraka skoraj 271 milijonov EUR na letni ravni. Ocena zunanjih stroškov zaradi onesnaženosti zraka iz prometa se nekoliko znižuje in je odvisna od višanja konkurenčnosti javnega prevoza, implementacije ukrepov za omejevanje osebnega prometa na fosilna goriva in elektrifikacije voznega parka v mestih.  

Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v hidrološkem letu 2019 pod povprečjem primerjalnega hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010.

Poraba vode v Sloveniji ima na letni ravni razmeroma majhen delež skupnega iztoka iz države. V  letu 2019 je bil letni indeks WEI+ okoli 3%, prav tak je bil tudi indeks WEI, ki kaže vrednosti glede na obdobno povprečje. Trend obdobnega indeksa rabe vode WEI je ustaljen, trend letnega indeksa WEI+ pa kaže rahlo zmanjševanje, vendar trend ni statistično značilen.

Hitrejše krčenje Triglavskega ledenika, ki se je začelo v 2. polovici osemdesetih let 20. stoletja, se je še stopnjevalo do začetka 21. stoletja. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva ločena dela. Krčenje Triglavskega ledenika se je konec prve dekade 21. stoletja prehodno upočasnilo. Proces je zastal v letih z nadpovprečno visoko snežno odejo v pozni pomladi, a le takrat, ko se ta kopiči enakomerno preko celotne snežne sezone.