[ZD04] Hidrični izbruhi (epidemije)
Ključno sporočilo
V Sloveniji so bili v obdobju od 2014-2024 prijavljeni 1-2 hidrični izbruhi letno, razen v letih 2015, 2017-2020 in v letu 2023-2024, ko prijav ni bilo. Zadnja prijava je bila zabeležena v letu 2022, in sicer v savinjski regiji. Izbruh je povzročil norovirus genotipa GII.6. Skupno je zbolelo 94 oseb, od tega sta bili dve osebi hospitalizirani. V obdobju 2014–2024 se je število obolelih gibalo 3-405. Dokazani povzročitelji v iztrebkih zbolelih so bili: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium in Francisella tularensis.
Definicija
Kazalec predstavlja število prijav okužb prebavil, ki se lahko prenašajo s pitno vodo. Izvor okužbe je mikrobiološko (fekalno) onesnažena pitna voda, zato je kazalec tudi znak kakovosti pitne vode. Hidrični izbruh je pojav nalezljive bolezni zaradi onesnažene pitne vode, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje na določenem omejenem območju ali pri skupini posameznikov. Bolezen se pojavi nenadoma, prizadene ljudi, ki uporabljajo pitno vodo iz istega vodnega vira, na istem oskrbovalnem območju. Prizadete so lahko vse starostne skupine. Izbruhi niso vezani na sezono ali letni čas, čeprav na izbruh lahko vplivajo meteorološki pogoji (nalivi, poplave, taljenje snega), tudi motnje v pripravi, shranjevanju ali distribuciji pitne vode.
Grafi
NIJZ (2015–2025)
| Celje [št.] | Koper [št.] | Kranj [št.] | Ljubljana [št.] | Maribor [št.] | Murska Sobota [št.] | Nova Gorica [št.] | Novo mesto [št.] | R/K [št.] | Skupaj [št.] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2013 | 0 | 0 | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 |
| 2014 | 0 | 0 | 0 | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 |
| 2015 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2016 | 0 | 0 | 0 | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 | 2 |
| 2017 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2018 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2019 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2020 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2021 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 | 0 | 0 | 1 |
| 2022 | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 |
| 2023 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2024 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
NIJZ (2015–2025)
| Celje [št.] | Koper [št.] | Kranj [št.] | Ljubljana [št.] | Maribor [št.] | Murska Sobota [št.] | Nova Gorica [št.] | Novo mesto [št.] | R/K [št.] | Skupaj [št.] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2013 | 0 | 0 | 9 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 9 |
| 2014 | 0 | 0 | 0 | 5 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 5 |
| 2015 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2016 | 0 | 0 | 0 | 50 | 0 | 0 | 0 | 0 | 355 | 405 |
| 2017 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2018 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2019 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2020 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2021 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3 | 0 | 0 | 3 |
| 2022 | 94 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 94 |
| 2023 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| 2024 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Racunalniški program SURVIVAL, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), (2020)
| Delež CNB, kjer povzrocitelj ni dokazan (MKB10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) na vse prijavljene CNB [%] | Delež CNB, kjer povzrocitelj ni dokazan (MKB10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) na vse prijavljene nalezljive bolezni [%] | |
|---|---|---|
| 2013 | 70,30 | 19,70 |
| 2014 | 70,50 | 21,90 |
| 2015 | 66 | 25 |
| 2016 | 63,50 | 23,30 |
| 2017 | 65 | 24,70 |
EFSA in ECDC, 2015, 2016, 2017, 2018 (2025)
| 2014 [št.] | 2015 [št.] | 2016 [št.] | 2017 [št.] | 2014-2017 [št.] | |
|---|---|---|---|---|---|
| Belgija | 0 | 2 | 1 | 3 | |
| Ceška | 1 | 1 | |||
| Finska | 5 | 1 | 2 | 1 | 9 |
| Grcija | 2 | 2 | |||
| Hrvaška | 1 | 1 | |||
| Irska | 1 | 1 | 2 | ||
| Islandija | 1 | 1 | |||
| Makedonija | 1 | 1 | |||
| Norveška | 1 | 1 | |||
| Španija | 3 | 2 | 5 | ||
| Švedska | 1 | 1 | 1 | 3 | |
| Švica | 1 | 1 | |||
| Velika Britanija | 1 | 1 | 2 |
EFSA in ECDC, 2015, 2016, 2017, 2018 ECDC, EFSA (2025)
| 2014 [št.] | 2015 [št.] | 2016 [št.] | 2017 [št.] | 2014-2017 [št.] | |
|---|---|---|---|---|---|
| Ceška | 52 | 52 | |||
| Finska | 212 | 726 | 142 | 58 | 1138 |
| Grcija | 443 | 443 | |||
| Hrvaška | 68 | 68 | |||
| Irska | 1 | 5 | 6 | ||
| Islandija | 3 | 3 | |||
| Makedonija | 86 | 86 | |||
| Norveška | 6 | 6 | |||
| Španija | 80 | 106 | 186 | ||
| Švedska | 7 | 550 | 100 | 657 | |
| Švica | 1194 | 1194 | |||
| Velika Britanija | 24 | 22 | 46 |
Cilji
• Zagotoviti dostopnost do varne oskrbe s pitno vodo, vključno z ustrezno pripravo vode, kadar je ta potrebna, vsem prebivalcem Slovenije.
• Izboljšati mikrobiološko kakovost pitne vode v Sloveniji, predvsem zaradi fekalne onesnaženosti na malih sistemih za oskrbo s pitno vodo in na kraških območjih oziroma kraških vodonosnikih.
• Pred onesnaženjem je treba varovati vse vodne vire za oskrbo s pitno vodo, tudi tiste, ki nimajo določenih vodovarstvenih območij in vodovarstvenih režimov v njih ter vodne vire za samooskrbo (npr. kapnice) in zagotoviti ustrezno pripravo vode, ki se uporablja kot pitna voda.
• Zagotoviti čim bolj zgodnje odkrivanje, obveščanje in obravnavanje hidričnih izbruhov ter zmanjšanje števila akutnih črevesnih okužb, zlasti kadar povzročitelj ni dokazan.
• Analizirati vzroke in odpravljati doživete napake ob obravnavi in obvladovanju izbruha iz izkušenj. Pri vsakem izbruhu ugotavljamo boljše načine pri obravnavi in obvladovanju, ki služijo kot izkušnje za prihodnje.
Komentar
Zaradi varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi učinki onesnažene pitne vode je treba zagotavljati varno oskrbo z zdravstveno ustrezno pitno vodo. Uredba o pitni vodi (Uradni list RS, št. 61/23) v 6. členu navaja, da je pitna voda zdravstveno ustrezna kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik nad dovoljeno mejno vrednostjo. S pitno vodo se lahko prenašajo različni povzročitelji okužb, kot so bakterije (npr.: salmonele, Campylobacter jejuni, Escherichia coli, Vibrio cholere, Yersinia enterocolitica, Shigella spp., Pseudomonas aeruginosa), virusi (npr.: adenovirusi, enterovirusi, virusi hepatitisa A in E, norovirusi, rotavirusi) in praživali (npr.: Cryptosporidium parvum, Giardia intestinalis). Zaradi akutne okužbe lahko zboli vsakdo, ki uporablja onesnaženo pitno vodo za pitje, pripravo hrane, kuhanje, osebno higieno ali za druge gospodinjske namene.
V zadnjih 20 letih (2004-2024) je bilo število prijavljenih hidričnih izbruhov v Sloveniji od 1 do 3 letno, skupaj 17. V letih 2006, 2009, 2015, 2017-2020 in 2023-2024 ni bilo prijavljenih hidričnih izbruhov. Število prijavljenih zbolelih oseb v obdobju 2004-2024 je bilo od 3 do 405, skupaj 1.324. Dokazani povzročitelji v iztrebkih zbolelih so bili: Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium, Francisella tularensis. V letih 2020 in deloma 2021 so se v luči preprečevanja šitjenja virusa SARS-CoV-2 izvajali različni ukrepi za preprečevanje njegovega širjenja. V omenjenem obdobju se predvideva, da je bilo dejansko breme črevesnih okužb večje, kot je bil poročan. Zadnja dva hidrična izbruha sta bila zaznana v letu 2021 na primorskem (povzorčitelj redka bakterija Francisella tularensis) in v letu 2022 v celjski regiji (povzročitelj norovirus genotipa GII.6). Pri slednjem je obolelo 94 oseb, od tega sta bili dve osebi hospitalizirani, umrl ni nihče.
V okviru rednega epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni je bilo v letu 2024 prijavljenih 8.167 primerov akutnih črevesnih okužb z opredeljenimi povzočitelji: salmoneloze (A02), šigeloze (A03), okužbe z E. coli (A04.0 -A04.4), kampilobakterioze (A04.5), okužbe z bakterijo Yersinia enterocolitica (A04.6), okužbe s Cl. Difficile (A04.7), parazitoze (A07), rotaviroze (A08.0), noroviroze (A08.1), adenoviroze (A08.2), okužbe z listerijo (A32), hepatitis A (B15), hepatitis E (B17.2), enterobioze (B80) in druge opredeljene črevesne nalezljive bolezni (ČNB) (A01, A04.8,A05, A06, A08.3, A08.5, B67-B69, B71). Skladno z zakonodajnimi okviri se od leta 2018 ne poroča o črevesnih okužbah, pri katerih povzročitelj ni dokazan.
V letu 2023 je bilo v monitoring pitne vode vključenih 92,3 % (1.957.945) prebivalcev Slovenije na 861 oskrbovalnih območjih. Na pipi uporabnika je bilo odvzetih 3.098 vzorcev pitne vode. Zaradi prisotnosti bakterije E. coli, ki je pokazatelj fekalnega onesnaženja, je bilo neskladnih 61 vzorcev, od tega je bilo največ neskladnih vzorcev (55) na najmanjših oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50-500 prebivalcev. Delež mikrobiološko, vključno fekalno neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij. Najmanjši sistemi so v večjem deležu onesnaženi zaradi neustrezne priprave vode in neustreznega varovanja na prispevnih območjih vodnih virov pred onesnaženjem. Prebivalci, ki niso vključeni v monitoring pitne vode (7,7 %; 162.992), so se oskrbovali preko lastne oskrbe s pitno vodo iz vodnih virov z izdanimi vodnimi dovoljenji (sistemi za oskrbo s pitno vodo, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb) ali samooskrbe (npr. kapnice) (Hladnik idr., 2025).
Podatki za Evropo
V obdobju med 2014 in 2017, za katero so na voljo podatki o številu hidričnih izbruhov in številu obolelih za nekatere države Evrope (Belgija, Češka, Finska, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Makedonija, Norveška, Španija, Švedska, Švica in Velika Bitanija), je bilo največ hidričnih izbruhov zabeleženih na Finskem (9) in v Španiji (5). V vseh naštetih državah je bila vzročna povezava med onesnaženjem vode in pojavom črevesne nalezljive bolezni močna. Na Finskem je bilo v devetih hidričnih izbruhih skupno 1.138 obolelih, v Španiji pa 186. Na Finskem v štirih primerih povzročitelj ni bil znan, v dveh primerih je bil povzročitelj Campylobacter in v dveh primerih norovirus. V Španiji v dveh primerih povzročitelj ni bil znan, v enem primeru je bil Clostridium perfringens, v enem E.coli in v enem norovirus (EFS in ECDC, 2015, 2016 ,2017, 2018). V Švici je leta 2015 zaradi prisotnosti noravirusa v vodovodnem omrežju, v enem hidričnem izbruhu bilo 1.194 obolelih (ECDC in EFSA, 2016), kar predstavlja najvišje število obolelih v obdobju 2014-2017. Najmanj obolelih (3) je bilo leta 2014 zabeleženih v hidričnem izbruhu na Islandiji, ki ga je povzročila bakterija Campylobacter (EFSA in ECDC, 2015).
V letu 2023 je 11 držav članic (Belgija, Grčija, Irska,Francija, Hrvaška, Češka, Finska, Italija, Slovaška, Španija in Švedska) ter Švica in Norveška poročalo o 42 hidričnih izbruhih. Število obolelih je bilo 1954, od tega jih je bilo 9 hospitaliziranih. V primerjavi z letom 2022, je bilo zabeležnih manj obolelih oseb kot tudi hospitalizacij (število obolelih je bilo 1958, hospitalizacij pa 50). V letu 2023 zaradi hidričnih izbruhov ni bilo smrtnih žrtev. Povzročitelji so bili norovisrus in drugi kalicivirusi, Cryptosporidium, E. coli, ki proizvaja šigove toksine (STEC) in E. coli, ki ne proizvaja šigove toksine, Campylobacter, Shigella, toksini Clostridium perfringens in Giardia. V letu 2023 je Španija poročala o štirih hidričnih izbruhih. V prvem hidričnem izbruhu, kateri povzročitelj je bil norovirus, je bilo zabeleženih 580 obolelih oseb, v preostalih treh, v katerih je bil povzročitelj Cryptosporidium, je bilo skupno zabeleženih 569 obolelih oseb. Norveška je poročala o hidričnem izbruhu z neznano etiologijo (140 obolelih oseb). Prav tako sta Norveška in Švica poročali o dveh drugih izbruhih, ki sta ju povzročila E. coli, ki ne proizvaja šigove toksine in neznan povzročitelj (EFSA in ECDC, 2024).
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Akcijski načrt za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (2004)); Operativni programu oskrbe s pitno vodo (2006); OPERATIVNI PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO, za obdobje od 2022 do 2027. Ministrstvo za okolje in prostor Ljubljana, 2021; Akcijski načrt za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Vlada RS, 9.7 2015., Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development
Izvorna baza podatkov: Podatki o hidričnih izbruhih v Sloveniji se sprotno rutinsko zbirajo že več desetletij. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav hidričnih izbruhov, vse na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), za obdobje 2014–2024.
Skrbnik podatkov: Skrbnik zbirke podatkov je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Center za nalezljive bolezni (CNB).
Datum zajema podatkov: september 2025
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP in 142/20), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list RS, št. 16/99 in 58/17), ki določa režim prijave.
Poročila se objavijo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje - NIJZ (do leta 2014 Inštitut za varovanje zdravja - IVZ), pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov nalezljivih bolezni in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Metodologija obdelave podatkov: NIJZ, Center za nalezljive bolezni (CNB), ki podatke objavlja v letnih poročilih.
Informacija o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje.
Slabosti: Ne zazna se vseh izbruhov. Diagnostika hidričnih izbruhov sloni na kazalcih fekalnega onesnaženja, medtem ko povzročitelje črevesnih okužb, ki se prenašajo z vodo, v vodi težje dokažemo.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Nevestno prijavljanje)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za Evropo:
Izvorna baza podatkov oz. vir: EFSA in ECDC, Water borne diseases
Skrbnik podatkov: EFSA in ECDC
Datum zajema podatkov za kazalec: 2025
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni. Vse države so uporabile rutinsko poročanje - sisteme stalnega spremljanja, ki vključujejo periodično - letno poročanje. Zajeti so podatki za obdobje 2023. Geografsko so zajete države EU.
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu hidričnih izbruhov ter o številu zbolelih v hidričnih izbruhih v posameznih letih.
Informacije o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: V večini držav je pojav hidričnih izbruhov vključen v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni.
Slabosti: Podatek pridobljen na majhnem vzorcu.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. (23.-25.6.2004). Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, Hungary
Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Official Journal of the European Communities
COMMISSION DIRECTIVE (EU) 2015/1787/EU of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption. http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:32015L1787&from=EN
Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Official Journal of the European Communities
DIRECTIVE (EU) 2020/2184 OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 16 December 2020 on the quality of water intended for human consumption (recast)
European Food Safety Authority in European Centre for Disease Prevention and Control. (2015). The European Union summary report on trends and sources of zoonoses, zoonotic agents and food-borne outbreaks in 2014. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2015.4329
European Food Safety Authority in European Centre for Disease Prevention and Control. (2016). The European Union summary report on trends and sources of zoonoses, zoonotic agents and food-borne outbreaks in 2015. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2016.4634
European Food Safety Authority in European Centre for Disease Prevention and Control. (2017). The European Union summary report on trends and sources of zoonoses, zoonotic agents and food-borne outbreaks in 2016. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2017.5077
European Food Safety Authority in European Centre for Disease Prevention and Control. (2018). The European Union summary report on trends and sources of zoonoses, zoonotic agents and food-borne outbreaks in 2017. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2018.5500
European Food Safety Authority in European Centre for Disease Prevention and Control. (2019). The European Union One Health 2018 Zoonoses Report. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2019.5926
European Food Safety Authority in European Centre for Disease Prevention and Control. (2021). The European Union One Health 2019 Zoonoses Report. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2021.6406
European Food Safety Authority in European Centre for Disease Prevention and Control. (2021). The European Union One Health 2020 Zoonoses Report. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2021.6971
European Food Safety Authority in European Centre for Disease Prevention and Control. (2022). The European Union One Health 2021 Zoonoses Report. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2022.7666
European Food Safety Authority in European Centre for Disease Prevention and Control. (2023). The European Union One Health 2022 Zoonoses Report. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2023.8442
European Food Safety Authority in European Centre for Disease Prevention and Control. (2024). The European Union One Health 2023 Zoonoses report. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2024.9106
Frelih, T. in Praprotnik, M. (2014). Izbruhi. V A. Kraigher, M. Sočan, I. Klavs, T. Frelih, E. Grilc, M. Grgič Vitek, V. Učakar in J. Kolman (ur.), Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2013 (str. 85-90). Ljubljana. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/epidemilosko_spremljanje_nalezljivih_bolezni_2013.pdf
Frelih, T. in Praprotnik, M. (2015). Izbruhi nalezljivih bolezni. V A. Kraigher, M. Sočan, I. Klavs, T. Frelih, E. Grilc, M. Grgič Vitek in V. Učakar (ur.), Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2014 (str. 90-95). Ljubljana. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/epidemiolosko_spremljanje_nalezljivih_bolezni_2014_2.pdf
Frelih, T. in Praprotnik, M. (2016). Izbruhi nalezljivih bolezni. V A. Kraigher, M. Sočan, I. Klavs, T. Frelih, E. Grilc, M. Grgič Vitek in V. Učakar (ur.), Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2015 (str. 98-103). Ljubljana. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/epidemiolosko_spremljanje_nb_v_letu_2015.pdf
Frelih, T. in Muhić, I. (2017). Izbruhi nalezljivih bolezni. V M. Sočan, A. Kraigher, I. Klavs, T. Frelih, E. Grilc, M. Grgič Vitek in V. Učakar (ur.), Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2016 (str. 101-107). Ljubljana. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/epidemiolosko_spremljanje_nb_slo_2016.pdf
Frelih, T., Blaško Markič, M., Praprotnik M. in Belščak, A. (2018). Izbruhi nalezljivih bolezni. V M. Sočan, A. Kraigher, I. Klavs, T. Frelih, E. Grilc, M. Grgič Vitek in V. Učakar (ur.), Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2017 (str. 111-117). Ljubljana. https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/07/epidemiolosko_spremljanje_nb_v_sloveniji_2017_november2018_1.pdf
Frelih, T. in Praprotnik, M. (2019). Izbruhi nalezljivih bolezni. V M. Sočan, T. Frelih, I. Klavs, E. Grilc, M. Grgič Vitek in V. Učakar (ur.), Epidemiološko spremljanje bolezni v Sloveniji v letu 2018 (str. 107-113). Ljubljana. https://nijz.si/wp-content/uploads/2019/01/Epidemiolosko-spremljanje-nalezljivih-bolezni-v-Sloveniji-v-letu-2018.pdf
Frelih, T. in Praprotnik, M. (2022). Izbruhi nalezljivih bolezni. V M. Fafangel, M. Sočan, T. Frelih, I. Klavs, E. Grilc, M. Grgič Vitek in V. Učakar (ur.), Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2019 in 2020 (str. 147-154). Ljubljana. https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/07/epidemiolosko_spremljanje_nalezljivih_bolezni_v_sloveniji_v_letu_2019_in_2020_0-8.pdf
Hladnik, M., Miljavac, B., Ofentavšek, L. in Vardič, D. (2025). Monitoring pitne vode. V M. Zaletel, D. Vardič in M. Hladnik (ur.), Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2023. Ljubljana. https://nijz.si/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2023/
Hojnik, D., Hrženjak, V. in Mertik, S. (2023). Monitoring pitne vode 2022 – letno poročilo o pitni vodi v letu 2022. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Hojnik, D. in Hrenič, Ž. (2024). Monitoring pitne vode 2023 – letno poročilo o pitni vodi v letu 2023. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Inštitut za varovanje zdravja. (2005). Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Inštitut za varovanje zdravja. (2006). Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Inštitut za varovanje zdravja. (2007). Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Inštitut za varovanje zdravja. (2008). Monitoring pitne vode 2007: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Mertik, S., Hrženjak, V. in Hojnik, D. (2022). Monitoring pitne vode 2021 – letno poročilo o pitni vodi v letu 2021. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. (2014). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2013.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. (2015). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2014.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. (2016). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2015.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. (2017). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2016.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. (2018). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2017.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. (2019). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2018.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. (2020). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2019.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. (2023). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2022.
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. (2024). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2023
Pravilnik o pitni vodi. (2004, 2006, 2009, 2015, 2017, 2023). Uradni list RS, (19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17 in 61/23).
Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje. (1999, 2017). Uradni list RS, (16/99 in 58/17).
Sovič, N. in Hrženjak, V. (2014). Monitoring pitne vode 2013 - letno poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2013. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Sovič, N., Hrženjak, V., Lušicky, M. in Babič, M. (2015). Monitoring pitne vode 2014 – letno poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2014. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Sovič, N., Hrženjak, V., Lušicky, M. in Babič, M. (2016). Monitoring pitne vode 2015 – popravek letnega poročila o kakovosti pitne vode v letu 2015. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Sovič, N., Hrženjak, V., Lušicky, M. in Babič, M. (2017). Monitoring pitne vode 2016 – letno poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2016. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Sovič, N., Hrženjak, V., Lušicky, M. in Babič, M. (2018). Monitoring pitne vode 2017 – letno poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2017. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Sovič, N, Hrženjak, V., Lušicky, M. in Mertnik, S. (2019). Monitoring pitne vode 2018 – letno poročilo o pitni vodi v letu 2018. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Sovič, N., Hrženjak, V, Zelenik, K. in Mertnik, S. (2020). Monitoring pitne vode 2019 – letno poročilo o pitni vodi v letu 2019. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Uredba o pitni vodi. (2023). Uradni list RS, (61/23).
Vučkič, L., Vuzem, S. in Šter, T. (2024). Izbruhi nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2023. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-content/uploads/2024/10/Izbruhi-nalezljivih-bolezni-v-Sloveniji-v-letu-2023.pdf
Vuzem, S., Praprotnik, M. in Črepinšek, K. (2023). Izbruhi nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2021. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/09/Izbruhi-nalezljivih-bolezni-v-Sloveniji-v-letu-2021.pdf
Vuzem, S., Šter, T., Havaši, N. in Vučkič, L. (2024). Izbruhi nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2022. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/09/Izbruhi-nalezljivih-bolezni-v-Sloveniji-v-letu-2022.pdf
Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB). (2006, 2020, 2021, 2022). Uradni list RS, (33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 82/21, 178/21 – odl. US in 125/22).
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. (2009). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008.
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. (2010). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009.
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. (2011). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010.
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. (2012). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011.
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. (2013). Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012.