KAZALCI OKOLJA
  1. Home
  2. Human health and ecosystem resilience
  3. Outbreaks of waterborne diseases (epidemics)

[ZD04] Outbreaks of waterborne diseases (epidemics)
Impacts

Key message
Neutral

Slovenia reported one to two waterborne outbreaks per year during 2014–2024, except in 2015, 2017–2020 and 2023-2024, when no outbreaks were reported. Last outbreak was reported in 2022 in the Savinja region, caused by the norovirus genotype GII.6. During 2014–2024 between 3 and 405 cases were reported. Confirmed causative agents were Cryptosporidium parvum, Escherichia coli, rotavirus, norovirus, Bacillus cereus, Campylobacter jejuni, Salmonella Typhimurium and Francisella tularensis.

Charts

Figure ZD04-1: Number of waterborne disease outbreaks associated with contaminated drinking water, Slovenia, 2014-2024
Sources:

NIJZ (2015–2025)

Show data
Celje[No.] Koper[No.] Kranj[No.] Ljubljana[No.] Maribor[No.] Murska Sobota[No.] Nova Gorica[No.] Novo mesto[No.] R/K[No.] Total[No.]
2013 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1
2014 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1
2015 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2016 0 0 0 1 0 0 0 0 1 2
2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2020 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2021 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1
2022 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1
2023 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2024 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Figure ZD04-2: Number of cases in waterborne disease outbreaks, Slovenia, 2014-2024
Sources:

NIJZ (2015–2025)

Show data
Celje[No.] Koper[No.] Kranj[No.] Ljubljana[No.] Maribor[No.] Murska Sobota[No.] Nova Gorica[No.] Novo mesto[No.] Ravne na Kor.[No.] Total[No.]
2013 0 0 9 0 0 0 0 0 0 9
2014 0 0 0 5 0 0 0 0 0 5
2015 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2016 0 0 0 50 0 0 0 0 355 405
2017 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2019 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2020 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2021 0 0 0 0 0 0 3 0 0 3
2022 94 0 0 0 0 0 0 0 0 94
2023 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2024 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Figure ZD04-3: Percentage of all gastrointestinal illnesses (GI) where etiologic agent was not identified, among all reported GI and percentage of all gastrointestinal illness (GI) where etiologic agent was not identified, among all reported communicable diseases, Slovenia, 2012-2017
Sources:

Racunalniški program SURVIVAL, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), (2020)

Show data
Percentage of infectious diarrhoea (ICD10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) with unconfirmed agent to all reported infectious diarrhoea[%] Percentage of infectious diarrhoea (ICD10: A09, A04.9, A05.9, A08.4) with unconfirmed agent to all reported contagious infectious diarrhoea[%]
2013 70.30 19.70
2014 70.50 21.90
2015 66 25
2016 63.50 23.30
2017 65 24.70
Figure ZD04-4: Number of waterborne disease outbreaks in some EU countries, 2014-2017
Sources:

EFSA and ECDC, 2015, 2016, 2017, 2018 (2025)

Show data
2014[No.] 2015[No.] 2016[No.] 2017[No.] 2014-2017[No.]
Belgium 0 2 1 3
Czech Republic 1 1
Finland 5 1 2 1 9
Greece 2 2
Croatia 1 1
Ireland 1 1 2
Iceland 1 1
The FormerYugoslavRepublic ofMacedonia 1 1
Norway 1 1
Spain 3 2 5
Sweden 1 1 1 3
Switzerland 1 1
United Kingdom 1 1 2
Figure ZD04-5: Number of cases, waterborne outbreaks in some EU countries, 2014-2017
Sources:

EFSA and ECDC, 2015, 2016, 2017, 2018 ECDC, EFSA (2025)

Show data
2014[No.] 2015[No.] 2016[No.] 2017[No.] 2014-2017[No.]
Czech Republic 52 52
Finland 212 726 142 58 1138
Greece 443 443
Croatia 68 68
Ireland 1 5 6
Iceland 3 3
The FormerYugoslavRepublic ofMacedonia 86 86
Norway 6 6
Spain 80 106 186
Sweden 7 550 100 657
Switzerland 1194 1194
United Kingdom 24 22 46

Methodology

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027.
 

Izvorna baza podatkov: Podatki o hidričnih izbruhih v Sloveniji se sprotno rutinsko zbirajo že več desetletij. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil prijav hidričnih izbruhov, vse na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), za obdobje 20011–2022.
 

Skrbnik podatkov: Skrbnik zbirke podatkov je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Center za nalezljive bolezni (CNB).
Datum zajema podatkov: oktober 2023
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP in 142/20), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Uradni list RS, št. 16/99 in 58/17), ki določa režim prijave.
Poročila se objavijo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje - NIJZ (do leta 2014 Inštitut za varovanje zdravja - IVZ), pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov nalezljivih bolezni in zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Metodologija obdelave podatkov: NIJZ, Center za nalezljive bolezni (CNB), ki podatke objavlja v letnih poročilih.
Informacija o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje.
Slabosti: Ne zazna se vseh izbruhov. Diagnostika hidričnih izbruhov sloni na kazalcih fekalnega onesnaženja, medtem ko povzročitelje črevesnih okužb, ki se prenašajo z vodo, v vodi težje dokažemo.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Nevestno prijavljanje)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz. vir: ECDC, Water borne diseases

Skrbnik podatkov: ECDC, EFSA.
Datum zajema podatkov za kazalec: 2024
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo na letni ravni. Vse države so uporabile rutinsko poročanje - sisteme stalnega spremljanja, ki vključujejo periodično - letno poročanje. Zajeti so podatki za obdobje 2022. Geografsko so zajete države EU.

Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu hidričnih izbruhov ter o številu zbolelih v hidričnih izbruhih v posameznih letih.
Informacije o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: V večini držav je pojav hidričnih izbruhov vključen v splošni sistem spremljanja nalezljivih bolezni.
Slabosti: Podatek pridobljen na majhnem vzorcu.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Last modified
14.10.2025
Author(s)

Bonia Miljavac, dr.med., spec. higiene in javnega zdravja, Ivana Kršić, dipl. san. inž. (UN), Lara Ofentavšek, mag.san.inž., Tajda Šter, mag.san.inž. (UN), Nacionalni inštitut za javno zdravje