Kazalec prikazuje različne komponente prebivalstva v Sloveniji v obdobju 1995-2023 – naravni prirast, selitveni prirast, rodnost, starostno sestavo prebivalstva, letno rast prebivalstva, priselitve, odselitve in selitveni prirast ter primerjavo z gibanjem ekološkega odtisa in biokapacitete v Sloveniji in državah EU-27. Prikazane so tudi projekcije gibanja prebivalstva Slovenije do leta 2100.

Prebivalstvo je opredeljeno kot srednje letno število prebivalcev določenega območja. Prebivalci Slovenije so osebe, ne glede na državljanstvo, s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki v Sloveniji prebiva ali ima namen prebivati eno leto ali več in ni začasno odsotna iz Republike Slovenije eno leto ali več. To pomeni, da ima v Sloveniji običajno prebivališče (Razpotnik, 2021).

Naravni prirast je razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu. Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in številom odseljenih na določenem območju v koledarskem letu. Celotna stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15–49 let) v koledarskem letu.

Staranje prebivalstva, ki ga opazujemo z indeksom staranja, pomeni večanje deleža prebivalstva v starosti 65 let in več ob hkratnem zmanjševanju deleža otrok v starosti 0-14 let v starostni sestavi prebivalstva.

Povezava med demografskimi spremembami in okoljem, katerega stanje prikazuje visoko agregiran kazalec ekološkega odtisa, je kompleksna. Odvisna je od več dejavnikov, kot so ravnanje s viri, učinkovitost izrabe virov, tehnološki napredek, vzorci potrošnje in način življenja. Z ustrezno politiko in praksami trajnostnega razvoja je mogoče doseči ravnovesje med rastjo prebivalstva in zmanjšanjem ekološkega odtisa, kar prispeva k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja. Rast prebivalstva lahko povečuje povpraševanje po naravnih virih, kot so hrana, voda, energija, stanovanja. Povečano povpraševanje pogosto povzroča pritiske na ekosisteme in naravne vire, kar lahko vodi v izčrpavanje virov, uničevanje habitatov, onesnaževanje okolja in izgubo biotske raznovrstnosti.

Število prebivalcev v Sloveniji se je v letu 2021 povečalo na 2,109 milijona. Število živorojenih otrok se od leta 2010 zmanjšuje, rahlo pa se je povečalo v letu 2021. Število umrlih se je v zadnjih dveh letih močno povečalo. Naravni prirast znaša -4,3 na 1.000 prebivalcev, kar je drugi najmanjši prirast po letu 1995. Od leta 2016 se je selitveni prirast skokovito povečal. Ta je leta 2008 znašal 9,2 na 1.000 prebivalcev, v letu 2020 pa je se podvojil na 18,4 na 1.000 prebivalcev. V letu 2021 se je le ta še povečal na kar 24,8 na 1.000 prebivalcev. Precej se je povečalo tudi število odseljenih, ki znaša 21,1 tisoč.

V obdobju 2018 – 2020 je število priseljenih državljanov hitro naraslo. V letu 2020 je njihovo število znašalo že 36,1 tisoč. V letu 2021 pa je močno upadlo na 23,6 tisoč. Število odseljenih državljanov je zopet zraslo. Število priseljenih tujcev se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo iz 24,8 tisoč na 19,7 tisoč. Veliko tujcev se je tudi odselilo. V letu 2019 se jih je odselilo 8,5 tisoč, v letu 2020 11,9 tisoč, v letu 2021 pa 15,3 tisoč, kar je največ do sedaj.

Letna rast prebivalstva je v letih 2019 in 2020 znašala 0,7 % (enako kot tudi leta 2010). V zadnjih dveh letih se je ta precej zmanjšala (predvsem v letu 2022) na -0,1 %. Delež letne rasti prebivalcev starih od 0 do 14 let je bil leta 2005 negativen (-1,4 %), nato se je počasi povečeval in dosegal okoli 1,0 %. V zadnjem letu se je močno zmanjšal in znaša 0,1 %.  Letna rast prebivalcev starih med 15 in 64 let se je od leta 2015 rahlo povečevala, v zadnjem letu pa je ponovno upadla na -0,8 %. Letna rast prebivalstva, starega nad 65 let se je v zadnjih dveh letih zmanjšala za 0,6 %.

Delež prebivalcev starih od 0 do 14 let v zadnjih letih stagnira. V letu 2023 je bil njihov delež 15 %. Delež prebivalstva, starega od 15 do 64 let se je v zadnjih letih malce zmanjšal, medtem, ko se je povišal delež starih 65 in več. Delež starih 65 let ali več je v letu 2023, znotraj obdobja 1995-2023, najvišji in znaša že 21,4 %. Zaskrbljujoč je šele podatek o indeksu staranja. Ta je leta 1995 znašal 67, v letu 2023 pa se je povečal na 142,9.

S staranjem prebivalstva in naraščanje deleža prebivalstva, starejšega od 65 let, se povečujejo izdatki za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in z drugimi, s staranjem povezanimi izdatki, kjer Slovenija po višini teh znatno izstopa v primerjavi z drugimi državami EU. Staranje prebivalstva bo zahtevalo tudi spremembe na področju socialnega varstva, zaposlovanja ter odzive politik na številnih drugih področjih, kot je na primer prilagoditev okolja in storitev starejšim.

Skupni prebivalstveni prirast v državah EU-27 je leta 2021 znašal -0,8 na 1000 prebivalcev. Negativen selitveni prirast beležijo Latvija, Poljska, Bolgarija, Romunija, Portugalska, Slovaška, Madžarska, Italija ter Slovenija. Najbolj pa izstopata Grčija (-20,7 na 1000 prebivalcev) in Hrvaška (-44,1 na 1000 prebivalcev). Najvišji selitveni prirast je v letu 2021 zabeležil Luksemburg (16,7 oseb na 1000 prebivalcev).

Projekcije prebivalstva za Slovenijo napovedujejo naraščanje števila prebivalstva do leta 2025, čemur pa bo sledilo dolgo obdobje zmanjševanja števila prebivalstva. Do leta 2100 bi naj število prebivalcev v Sloveniji padlo na 1.888.364.

Demografske spremembe v povezavi s stanjem okolja predstavljajo tako v Sloveniji kot po vsem svetu pomembne izzive in priložnosti za trajnostni razvoj. Zato je pomembno usmerjati prizadevanja k doseganju ravnotežja med potrebami prebivalstva, varovanjem okolja in trajnostno rabo naravnih virov. Rast prebivalstva lahko vpliva na rabo prostora in spreminjanje rabe zemljišč. Povečano število prebivalcev lahko vodi v širjenje urbanih območij, infrastrukture in prometa, kar ima posledice za prostorsko načrtovanje, izgubo zelenih površin in habitatov ter povečanje onesnaženja.