Kazalec delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije prikazuje rabo obnovljivih virov v bruto rabi končne energije. Raba obnovljivih virov zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, energije okolja, vode in vetra. Za hidroenergijo in vetrno energijo se uporablja normalizirane vrednosti proizvodnje električne energije – 15 letno povprečje.

Bruto raba končne energije pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, poleg tega tudi električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter izgube električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu.

Delež OVE v bruto rabi končne energije nakazuje napredek pri zmanjšanju vpliva rabe energije na okolje (npr. preko nižjih izpustov  TGP in onesnaževal zraka). Vendar se je treba zavedati, da tudi povečanje rabe OVE prispeva negativen vpliv na pokrajino (raba površja), habitate in ekosisteme  preko izgradnje dodatnih zmogljivosti, rabe vode, pridelave biogoriv, pridobivanja biomase ali pridobivanja surovin za proizvodnjo sončnih celic. Zamenjava fosilnih goriv z OVE vpliva na nižje izpuste TGP, vendar ti niso določeni z deležem OVE, temveč s porabo fosilnih goriv. Z okoljskega vidika torej doseganje ciljnega deleža OVE še ne pomeni, da bo dosežen tudi cilj na področju zmanjšanja izpustov TGP ali onesnaževal zraka. Raba gorljivih OVE (les, bioplin, biogoriva) lahko prispeva k višjim izpustom onesnaževal zraka kot sama poraba fosilnih goriv, zato je potrebno pri spodbujanju rabe OVE izvajati tudi ukrepe za zmanjšanje negativnega vpliva na onesnaževanje zraka.

Delež OVE v bruto rabi končne energije je leta 2019 znašal 22,0 %. Glede na leto prej se je povečal za 0,6 odstotne točke, glede na leto 2005 pa je bil višji za 2,2 odstotne točke. Od cilja za leto 2020 je bila Slovenija oddaljena za 3,0 odstotne točke.

Leta 2013 je bil delež najvišji, 23,2-odstoten. Od leta 2010, ko je bil sprejet Akcijski načrt za obnovljive vire energije, se je do leta 2013 povečal za 2,1 odstotni točki. Po tem letu pa delež pada, z izjemo leta 2019. Leta 2020 je bila popravljena statistika rabe OVE v gospodinjstvih za obdobje 2000-2009, tako da so sedaj podatki primerljivi s tistimi od leta 2009 naprej.

Gibanje kazalca je odvisno od gibanja rabe obnovljivih virov energije – števca ter bruto rabe končne energije – imenovalca (Slika EN24-2). Bruto raba končne energije se je po zmanjševanju v letih 2010 - 2014, povečevala od 2015 – 2018, leta 2019 pa zmanjšala. Raba OVE se od leta 2010 ni bistveno spremenila.

Bruto rabo končne energije sestavljajo raba končne energije v sektorjih industrija, promet, gospodinjstva in ostala raba ter lastna raba elektrarn, raba energetskega sektorja in izgube pri prenosu toplote in električne energije. Raba končne energije prispeva k bruto rabi 96 %. Za več informacij o rabi končne energije glej kazalec EN10.

Največ OVE je bilo leta 2019 porabljeno za proizvodnjo toplote in hladu (586 ktoe oz. 52,5 %) in proizvodnjo električne energije (437 ktoe oz. 39,1 %). Raba OVE v prometu se je edina znatno povečala v primerjavi z letom prej (za 31 %) in je k skupni rabi prispevala 94 ktoe oz. 8,4 %. Raba OVE za proizvodnjo električne energije se je glede na leto prej povečala za 0,6 %, za ogrevanje in hlajenje pa se je zmanjšala za 2,7 %, zlasti zaradi zmanjšanja rabe lesne biomase v gospodinjstvih, kar lahko v veliki meri pripišemo nizki ceni kurilnega olja. Proizvodnja električne energije iz OVE se je leta 2019 povečala zlasti zaradi povečanja proizvodnje električne energije iz fotovoltaike.

K bruto rabi končne energije sta leta 2019 največ prispevali raba energije v prometu (38 %) ter raba energije za ogrevanje in hlajenje (36 %). Raba električne energije je predstavljala 26 %. Glede na leto prej so se deleži le minimalno spremenili. Delež sektorjev v bruto rabi končne energije je pomemben, ker imajo sektorji različne deleže OVE in sektorji z več bruto rabe končne energije na povprečje bolj vplivajo. Delež OVE v prometu je mnogo nižji od skupnega deleža, delež OVE v toploti in hladu ter električni energiji pa je višji od skupnega deleža. Iz tega sledi, da zmanjševanje rabe energije za ogrevanje in hlajenje, zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije ter tudi toplejših zim, ob povečevanju rabe energije v prometu negativno vpliva na skupni delež OVE, kljub temu, da se sektorski deleži višajo. To se je lepo pokazalo leta 2014, ko se je zaradi izrazito tople zime raba energije za ogrevanje in hlajenje znižala, kar je ob nespremenjeni rabi energije v prometu prispevalo k znižanju skupnega deleža OVE.

Sektorski delež OVE v bruto rabi energije za ogrevanje in hlajenje je leta 2019 znašal 32,2 %, kar je 0,1 odstotne točke manj kot leto prej (Slika EN24-3). Sektorski delež je višji od cilja postavljenega v AN OVE, kar je v največji meri posledica tega, da je bila raba lesa v gospodinjstvih v času priprave AN OVE močno podcenjena. Sektorski delež od leta 2015 pada, kar je v popolnem neskladju s trajektorijo iz AN OVE. Delež energije iz OVE v bruto rabi električne energije je leta 2019 znašal 32,6 %, kar je 0,3 odstotne točke več kot leto prej in slabih 7 odstotnih točk manj od cilja za leto 2020. V zadnjih letih se je delež ustalil. Odstopanje od trajektorije je zlasti posledica zastoja realizacije projektov v okviru podporne sheme za OVE elektriko ter počasnejše gradnje hidroelektrarn. Negativno na delež vpliva tudi rast bruto rabe električne energije. Delež OVE v prometu je znašal 8,0 %, kar je 2,5 odstotne točke več kot leto prej in 2 – odstotni točki manj od cilja. Povečanje je posledica večjega primešavanja biodizla, medtem ko je primešavanje bioetanola še možno povečati.

Za leto 2030 je bil na ravni EU določen cilj v višini 32 %, kar je 12 odstotnih točk več kot leta 2020. Cilje na ravni držav članic so si države določile same v Nacionalnih energetsko podnebnih načrtih. Slovenija je v Celovitem nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN) določila skupni cilj 27 %, ciljni sektorski deleži pa so: električna energija 43 %, toplota in hlajenje 41 % ter promet 21 % (ob 11-odstotnem deležu biogoriv).