KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Izpusti predhodnikov ozona

[ZR10] Izpusti predhodnikov ozona
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se od leta 1990 do leta 2014 zmanjšali za 51 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 42 %, ogljikovega oksida za 67 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 56 % ter metana za 20 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona. Izpusti dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih snovi so bili leta 2014 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.

Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona v obdobju 1990–2014 in strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja.

Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NOx), ogljikov oksid (CO), metan (CH4) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC).

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona so izraženi kot vsota izpustov vseh štirih onesnaževal in pomnoženi s pripadajočimi faktorji nastanka prizemnega ozona. Izpusti so podani v NMVOC ekvivalentu.

Grafi

Slika ZR10-1: Izpusti predhodnikov ozona, Slovenija, 1990-2014
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2016

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
NOx kt ekv. NMVOC 82.5 75.15 74.19 76.45 80.37 79.18 81.57 80.83 73.94 66.09
CO kt ekv. NMVOC 35.64 34.48 30.99 32.19 31.44 31.35 32.57 29.4 25.03 22.46
NMVOC kt ekv. NMVOC 71.66 67.23 64.46 63.56 64.88 64.23 68 64.27 58.73 54.93
CH4 kt ekv. NMVOC 1.38 1.34 1.36 1.32 1.32 1.33 1.31 1.31 1.33 1.33
predhodniki ozona - skupaj kt ekv. NMVOC 191.18 178.2 170.99 173.51 178.01 176.09 183.44 175.81 159.03 144.81
NOx indeks (1990 = 100) 100 91.1 89.93 92.67 97.43 95.98 98.87 97.98 89.62 80.11
CO indeks (1990 = 100) 100 96.74 86.94 90.32 88.2 87.95 91.38 82.5 70.22 63.01
NMVOC indeks (1990 = 100) 100 93.82 89.95 88.69 90.54 89.64 94.9 89.69 81.97 76.66
CH4 indeks (1990 = 100) 100 96.48 98.32 95.24 95.11 96.25 94.62 94.34 95.92 96.04
predhodniki ozona - skupaj indeks (1990 = 100) 100 93.21 89.44 90.76 93.11 92.11 95.95 91.96 83.18 75.75
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost NMVOC indeks (1990 = 100)
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
NOx kt ekv. NMVOC 66.4 67.01 67.43 64.98 63.96 63.11 64.12 63.69 68.65 59.68
CO kt ekv. NMVOC 20.85 20.11 19.41 18.96 17.46 16.9 15.82 14.97 14.41 14.77
NMVOC kt ekv. NMVOC 53.53 51.9 51.86 50.26 48.2 46.4 46 43.85 41.46 40.83
CH4 kt ekv. NMVOC 1.38 1.36 1.41 1.38 1.37 1.37 1.34 1.34 1.26 1.24
predhodniki ozona - skupaj kt ekv. NMVOC 142.16 140.39 140.11 135.57 130.99 127.78 127.28 123.86 125.78 116.52
NOx indeks (1990 = 100) 80.49 81.23 81.74 78.76 77.53 76.49 77.73 77.21 83.21 72.35
CO indeks (1990 = 100) 58.51 56.43 54.46 53.19 48.98 47.41 44.37 42 40.44 41.44
NMVOC indeks (1990 = 100) 74.71 72.44 72.37 70.13 67.27 64.76 64.2 61.2 57.86 56.97
CH4 indeks (1990 = 100) 99.5 98 101.8 100 99.1 98.63 96.78 96.79 90.96 89.31
predhodniki ozona - skupaj indeks (1990 = 100) 74.36 73.43 73.29 70.91 68.52 66.83 66.58 64.79 65.79 60.95
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100)
ciljna vrednost NMVOC indeks (1990 = 100)
2010 2011 2012 2013 2014 cilj 2010
NOx kt ekv. NMVOC 58.41 58.14 56.82 53.66 48.15 54.9
CO kt ekv. NMVOC 14.87 14.54 14.15 13.99 11.9
NMVOC kt ekv. NMVOC 39.18 37.12 35.07 33.56 31.77 40
CH4 kt ekv. NMVOC 1.23 1.22 1.19 1.16 1.11
predhodniki ozona - skupaj kt ekv. NMVOC 113.7 111.02 107.24 102.38 92.92
NOx indeks (1990 = 100) 70.81 70.48 68.88 65.05 58.36
CO indeks (1990 = 100) 41.73 40.79 39.7 39.25 33.39
NMVOC indeks (1990 = 100) 54.68 51.8 48.94 46.84 44.33
CH4 indeks (1990 = 100) 88.53 88.3 86.09 84.17 80.07
predhodniki ozona - skupaj indeks (1990 = 100) 59.47 58.07 56.09 53.55 48.61
ciljna vrednost NOx indeks (1990 = 100) 66.55
ciljna vrednost NMVOC indeks (1990 = 100) 55.82
Slika ZR10-2: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po snoveh, Slovenija, 2014
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2016

Prikaži podatke
2014
NOx kt ekv. NMVOC 48
NMVOC kt ekv. NMVOC 12
CO kt ekv. NMVOC 32
CH4 kt ekv. NMVOC 1
predhodniki ozona - skupaj kt ekv. NMVOC 93
NOx % 52
NMVOC % 13
CO % 34
CH4 % 1
Slika ZR10-3: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po sektorjih, Slovenija, 2014
Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, 2016

Prikaži podatke
predhodniki ozona skupaj - NOx NMVOC CO CH4
Proizvodnja elektrike in toplote kt ekv. NMVOC 8.46 8.2 0.13 0.13 0
Raba goriv v industriji kt ekv. NMVOC 7.71 4.96 2.16 0.58 0
Cestni promet kt ekv. NMVOC 30.48 24.92 2.98 2.57 0
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju kt ekv. NMVOC 16.73 2.52 6.79 7.35 0.08
Ubežni izpusti kt ekv. NMVOC 2.03 0 1.89 0 0.14
Industrijski procesi in raba topil kt ekv. NMVOC 10.76 0.23 9.8 0.73 0
Ostali promet kt ekv. NMVOC 7.8 5.4 1.86 0.54 0
Kmetijstvo kt ekv. NMVOC 8.19 1.9 5.65 0 0.64
Odpadki kt ekv. NMVOC 0.78 0.03 0.51 0 0.24
SKUPAJ kt ekv. NMVOC 92.92 48.15 31.77 11.9 1.11
Proizvodnja elektrike in toplote % 9.1 17.03 0.4 1.09 0.12
Raba goriv v industriji % 8.29 10.3 6.8 4.88 0.26
Cestni promet % 32.8 51.76 9.39 21.61 0.35
Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju % 18 5.22 21.36 61.74 7.16
Ubežni izpusti % 2.19 0.01 5.95 0.01 12.55
Industrijski procesi in raba topil % 11.58 0.47 30.85 6.15 0
Ostali promet % 8.39 11.22 5.84 4.52 0
Kmetijstvo % 8.81 3.94 17.78 0 58.01
Odpadki % 0.84 0.05 1.62 0 21.54
Slika ZR10-4: Izpusti predhodnikov ozona, EU-28 države, 2014 [v kg/prebivalca]
Viri:

CLRTAP/EMEP, CEIP, 2016 Evropska okoljska agencija, 2015, EEA Greenhouse gas data viewer, Evropska okoljska agencija, 2015, Eurostat, 2016
Opombe k tabeli ZR10-4:
1-Podatki za Grčijo niso na voljo.
2- Zaradi zamika v poročanju so podatki EEA za leto 2013, ostali pa za leto 2014.

Prikaži podatke
Luksemburg Latvija Estonija Finska Danska Poljska Slovenija Litva Avstrija Irska
NOx kt ekv. NMVOC 38.35 41.53 36.26 176.75 151.12 973.84 52.33 56.32 198.03 96.46
NMVOC kt ekv. NMVOC 7.65 87.45 32.93 94.56 114.43 635.78 33.32 63.39 126.34 90
CO kt ekv. NMVOC 3.28 16.34 17.37 40.6 37.27 316.4 17.1 16.1 64.06 13.55
CH4 kt ekv. NMVOC 0.28 1.09 0.62 2.72 3.66 27.36 1.25 2.03 3.54 8.05
izpusti predhodnikov ozona kt ekv. NMVOC 49.57 146.41 87.18 314.63 306.48 1953.38 104 137.85 391.97 208.06
prebivalci po državah število 549680 2001468 1315819 5451270 5617345 38017856 2061085 2943472 8506889 4605501
izpusti na prebivalca kg/preb 90.17 73.15 66.26 57.72 54.56 51.38 50.46 46.83 46.08 45.18
Grčija Belgija Švedska Češka Portugalska EU-28 Bolgarija Nemčija Španija Italija
NOx kt ekv. NMVOC 291.12 253.37 153.62 220.93 197 9975.27 149.54 1548.4 990.82 1001.1
NMVOC kt ekv. NMVOC 144.77 137.43 173.76 136.4 169.63 7004.93 88.83 1138.24 550.8 905.54
CO kt ekv. NMVOC 44.57 60.83 61.77 57.12 31.72 2441.89 33.24 339.78 188.03 282.8
CH4 kt ekv. NMVOC 6.47 4.26 3.2 6.84 8.17 267.84 4.79 32.47 21.55 24.05
izpusti predhodnikov ozona kt ekv. NMVOC 486.92 455.89 392.35 421.29 406.51 19689.93 276.4 3058.89 1751.2 2213.49
prebivalci po državah število 10926807 11203992 9644864 10512419 10427301 506880616 7245677 80767463 46512199 60782668
izpusti na prebivalca kg/preb 44.56 40.69 40.68 40.08 38.99 38.85 38.15 37.87 37.65 36.42
Združeno kraljestvo Francija Slovaška Romunija Ciper Hrvaška Madžarska Nizozemska Malta
NOx kt ekv. NMVOC 1244 1207.22 97.09 266.96 19.72 68.01 147.09 292.33 5.94
NMVOC kt ekv. NMVOC 803 758.38 63.2 322.95 6.68 46.07 120.4 149.68 3.32
CO kt ekv. NMVOC 216.78 351.57 24.02 83.67 1.65 16.79 35.81 68.29 1.35
CH4 kt ekv. NMVOC 34.97 34.25 2.88 14.82 0.87 2.28 5.33 9.96 0.07
izpusti predhodnikov ozona kt ekv. NMVOC 2298.75 2351.42 187.2 688.41 28.92 133.16 308.63 520.27 10.68
prebivalci po državah število 64351155 65835579 5415949 19947311 858000 4246809 9877365 16829289 425384
izpusti na prebivalca kg/preb 35.72 35.72 34.57 34.51 33.71 31.36 31.25 30.91 25.12

Cilji

Zmanjšati izpuste dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP), ter Direktiva 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola pa predpisuje zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 % in amonijaka za 1 % do leta 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.

Izpusti predhodnikov ozona so se v obdobju 1990-2014 zmanjšali za 51 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti ogljikovega oksida (67 %). Izpusti nemetanskih hlapnih organskih snovi so se zmanjšali za 56 %, dušikovih oksidov za 42 % in metana za 20 %. Izpusti so se najbolj zmanjšali v sektorju promet, predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila. Uvedba avtomobilskih katalizatorjev za vozila na bencinski pogon je prispevala k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida. K zmanjšanju izpustov nemetanskih hlapnih organskih snovi je prispeval tudi sektor rabe topil (znižanje vsebnosti topil v barvah, lakih…) in izvajanje zakonodaje s področja skladiščenja in pretakanja ter hlapnosti motornih bencinov. K nižjim izpustom dušikovih oksidov so prispevali tudi ukrepi v termoelektrarnah in toplarnah s posodobitvijo tehnologij in namestitvijo čistilnih naprav, zamenjave goriv, pa tudi izboljšanje procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov so bili v letu 2014 za 12 % nižje od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Prav tako so bile izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin nižji od predpisanih ciljnih vrednosti za 21 %.

Glavni vir skupnih izpustov predhodnikov ozona je bil v letu 2014  promet (41 %), sledi raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (18 %). Prispevek ostalih sektorjev je manjši.

V letu 2014 je bil glavni vir izpustov dušikovih oksidov promet (63 %). K izpustom ogljikovega oksida je največ prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (62 %). Glavni vir izpustov metana je kmetijstvo (58 %). Industrijski procesi in raba topil so največji vir nemetanskih hlapnih organskih spojin (31 %).

Slovenija sodi med države z višjimi izpusti predhodnikov ozona na prebivalca. V letu 2014 se je s 45 kg izpustov predhodnikov ozona na prebivalca uvrstila na 7. mesto med državami EU-28. Povprečje izpustov v EU-28 je bilo 37 kg/prebivalca. Najvišji izpusti so bili leta 2014 zabeleženi v Luksemburgu (90 kg/prebivalca), najnižji pa na Malti (25 kg/prebivalca).

Za doseganje zastavljenih ciljev so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, znižanja vsebnosti topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih ter dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja industrijskega onesnaževanja (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) in omejevanja onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav.

Predhodniki ozona v veliki meri prispevajo k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Ker je ta močan oksidant, škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona lahko pri ljudeh negativno vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, povzročajo pa tudi škodo na listih, znižujejo odpornost rastlin na bolezni ter zmanjšujejo količino pridelkov. Ozon lahko povzroča poškodbe tudi na plastiki in gumi.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po:

Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP), Direktivi 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (NEC direktiva) ter Uredbi o zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka. Velja za NOx in NMVOC.

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki: - za izpuste onesnaževal zraka: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR) - za toplogredne pline: Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Centralno odložišče poročil (CDR) Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 25. maj 2016 Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA). Za izračun izpustov metana uporabljamo priporočeno metodologijo, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2014. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Evropska komisija,  Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah (UNFCCC) z rednimi letnimi revizijami poročil. Metodologija obdelave podatkov: Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so sledeče: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta. Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Informacije o kakovosti: - Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih onesnaževal zraka so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Podatki o izpustih toplogrednih plinov so izračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so prav tako mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah in Evropska komisija z rednimi letnimi revizijami poročil. - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca: Podatki so zanesljivi. Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo. - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Relevantnost: 1 Točnost:1 Časovna primerljivost: 1 Prostorska primerljivost: 2

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Izpusti CO, NMVOC, NOx: EMEP database (CEIP);

Izpusti CH4: EEA Greenhouse gas data viewer;

Prebivalstvo: Eurostat database, 2016. Skrbnik podatkov: CEIP – Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, program EMEP,Evropska okoljska agencija (European Environment Agency-EEA), Eurostat Datum zajema podatkov za kazalec: 15. junij 2016 Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2014. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-28 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Število prebivalcev držav Evropske unije je povzeto za leto 2014 iz baze podatkov Eurostat-a (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki se zbirajo letno. Metodologija obdelave podatkov: Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Za izračun izpustov metana je uporabljena priporočena metodologija, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah z letnimi revizijami poročil. Kazalec je izračunan kot kvocient izpustov predhodnikov ozona in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov predhodnikov ozona so uporabljeni enaki faktorji za potencial nastajanja prizemnega ozona kot so navedeni zgoraj. Geografska pokritost:

Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Informacije o kakovosti: - Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih predhodnikov ozona, ki jih države EU-28 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariatu konvencije o podnebnih spremembah. - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi. Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo. Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Relevantnost: 1 Točnost: 1 Časovna primerljivost: 1 Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:

  • Slovenia's National Inventory Report 2016: Submission under the Regulation (EU) No. 525/2013, Agencija RS za okolje, april 2016
Datum zadnje osvežitve
15.06.2016
Avtor(ji)

Martina Logar, Agencija RS za okolje