KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Skupna vrednost površine celovito energetsko prenovljenih stavb v javnem sektorju je konec leta 2021 znašala 1,92 milijona m2, leto kasneje pa 2,15 milijona m2 površin. V okviru OP EKP je bilo do konca leta 2022 prenovljenih 906.400 m2 površin. Po prvih ocenah bo energetsko prenovljena površina ob koncu leta 2023 nekje na ravni ciljne vrednosti iz OP EKP, medtem ko cilj za energetsko prenovo stavb v lasti in uporabi osrednje oz. ožje vlade iz OP EKP ne bo dosežen. V okviru obveznosti iz 5.

Bad

Ocenjena vrednost zunanjih stroškov prometa v letu 2021 znaša približno 2.4 milijarde evrov, kar znaša 4,6 % bruto domačega proizvoda Slovenije. Veliko večino (99 %) povzroča cestni in zgolj 1 % železniški promet. Dve tretjini zunanjih stroškov povzroči potniški in eno tretjino tovorni promet. Kar tretjina zunanjih stroškov prometa je povezanih s prometnimi nesrečami, sledijo stroški povezani z zastoji (20 %), podnebnimi spremembami (18 %), onesnaženjem zraka (16 %), škodo na habitatih (7 %) in hrupom (6%).

Bad

V Sloveniji se še naprej povečuje obseg pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal leta 2023 predstavljajo 5,7 %. Pozidana območja so se v obdobju 2019–2023 prednostno širila na travinje (42 %), gozd (18,6 %) in na kategorijo drugo (16,1 %). V tem obdobju se je skupen obseg pozidanih površin povečal za okoli 1.6000 ha. Razpoložljivi podatkovni viri v Sloveniji v zadnjem obdobju že omogočajo vrednotenje dejanske izgube zemljišč zaradi pozidave.

Bad

Skupni prihodki od davkov/prispevkov od cestnega, železniškega in celinskega vodnega prometa v EU28 so leta 2016 znašali 370 milijard EUR. To je približno 2,5 % BDP v EU28 v letu 2016. Prihodki za letalski in pomorski promet so izračunani samo za nabor izbranih letališč in pristanišč, zato ni mogoče ugotoviti, kolikšen je delež teh prihodkov v skupnih prihodkih od davkov/dajatev letalskega in pomorskega prometa v EU28.

Neutral

Skupna intenzivnost rabe končne energije kot po sektorjih se je v Sloveniji v obdobju 2005-2022 zmanjšala. Najbolj v industriji, najmanj v prometu. Primerjava z EU-27 je pokazala da je Slovenija slabša od povprečja EU-27, vendar se je razkorak v obdobju 2005-2021 skoraj razpolovil, k čemur so prispevali vsi sektorjih razen prometa.

Neutral

Intenzivnost izpustov SO2, NOx in CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah je bila leta 2021 znatno nižja kot leta 2005 in sicer SO2 za 94 %, NOx za 71 % in CO2 za 28 %. Glede na povprečje EU-27 je bila leta 2021 v Sloveniji intenzivnost intenzivnost CO2 višja, NOx rahlo nižja, SO2 pa občutno nižja.