Ključni cilj kazalnika emisijske produktivnosti je spremljanje okoljske učinkovitosti gospodarstva. Izboljšanje emisijske produktivnosti pomeni dvojni izziv: obvladovanje podnebnih sprememb ob vzporednem gospodarskem razvoju. Emisijska produktivnost se izračuna kot količnik med bruto domačim proizvodom v stalnih cenah in vsemi izpusti toplogrednih plinov, povzročenimi z izvajanjem gospodarske dejavnosti in rabo energije v gospodinjstvih. Pri tem izpusti TGP in ponori CO₂, ki izhajajo iz rabe tal, spremembe rabe tal in gospodarjenja z gozdovi, niso vključeni.

Ker je kazalnik emisijske produktivnosti izračunan z BDP v stalnih cenah, ki ne upoštevajo razlik med državami, je za primerjavo z EU bolj primeren kazalnik na podlagi standarda kupne moči (SKM oz. PPS). Slednji upošteva različne cenovne ravni med državami (npr. v Sloveniji so cene in plače nižje kot v Nemčiji) in odraža dejansko gospodarsko vrednost na enoto izpustov. S tem namenom v nadaljevanju vključujemo tudi kazalnik na podlagi standardna kupne moči (SKM oz. PPS).

Emisijska produktivnost na osnovi standarda kupne moči

V okviru Strategije razvoja Slovenije 2030 je določen kazalnik emisijska produktivnost, pri katerem se leta 2030 zasleduje vrednost povprečja EU-27. Kazalnik emisijska produktivnost na osnovi standarda kupne moči se od kazalnika [PO22] nekoliko razlikuje:

• namesto BDP v stalnih cenah za primerjavo uporablja BDP v standardih kupne moči;
• zajema tudi izpuste iz mednarodnega letalstva, ki sicer niso vključeni v ciljne izpuste TGP pogodbenic Pariškega sporazuma.

Vsak od kazalnikov ima svoje prednosti. Kazalnik [PO22] je lažje primerljiv z OECD metodologijo, ki uporablja BDP v stalnih cenah[2]. Poleg tega je kazalnik [PO22] z BDP v stalnih cenah uporaben v analizah scenarijev in projekcijah, saj omogoča lažje preverjanje doseganja ciljev. Primerjava na podlagi BDP v standardih kupne moči pa omogoča bolj pošteno mednarodno primerjavo, saj odpravlja razlike v cenovnih ravneh med državami. S tem bolje odraža dejansko gospodarsko moč in učinkovitost pri ustvarjanju dodane vrednosti na enoto izpustov, ne glede na to, ali so cene in plače v posamezni državi nižje ali višje. Tak pristop zato deloma izenačuje razlike, ki izvirajo iz različnih gospodarskih struktur in cenovnih ravni, ter omogoča realnejšo primerjavo emisijske produktivnosti med državami v posameznem letu.

Smiselno je spremljati oba kazalnika, prvega zaradi primerljivosti z mednarodno objavljenimi kazalniki, drugega pa zaradi cilja Strategije razvoja Slovenije 2030. Zaradi uporabe različnih metodologij, je torej smiselno ločeno spremljanje obeh različic kazalnika emisijske produktivnosti.

Analiza obeh kazalnikov v letu 2023 kaže na izboljšanje, tudi emisijska produktivnost Slovenije, merjena z upoštevanjem standarda kupne moči, se je v tem letu izboljšala.