Ključni cilj kazalca emisijske produktivnosti je spremljanje okoljske učinkovitosti gospodarstva. Izboljšanje emisijske produktivnosti pomeni dvojni izziv: obvladovanje podnebnih sprememb ob vzporednem gospodarskem razvoju. Emisijska produktivnost je izražena z bruto domačim proizvodom na enoto izpustov TGP.

Emisijska produktivnost se izračuna kot količnik med bruto domačim proizvodom v stalnih cenah in vsemi izpusti toplogrednih plinov, povzročenimi z izvajanjem gospodarske dejavnosti in rabe energije v gospodinjstvih. Pri tem izpusti TGP in ponori CO₂, ki izhajajo iz rabe tal, spremembe rabe tal in gospodarjenja z gozdovi, niso vključeni.

Emisijska produktivnost se je do leta 2015 stalno izboljševala. Večje izboljšanje kazalca je bilo v letu 2014, kar pa je deloma posledica zmanjšanja izpustov v tem letu (mila zima, manjše obratovanje termoelektrarn). V zadnjih letih se je rast nekoliko umirila in v letu 2016 celo nazadovala. V zadnjih letih zopet beležimo rast emisijske produktivnosti. Pred tem so izpusti TGP od začetka devetdesetih let do leta 2008 postopno naraščali, v tem obdobju se je produktivnost rabe ogljika izboljševala na račun ugodnih gospodarskih gibanj. V obdobju po letu 2008 se je produktivnost rabe ogljika še vedno izboljševala, kljub krčenju gospodarske aktivnosti, vendar je bilo izboljšanje kazalca veliko počasnejše.

Znatno izboljšanje v letih 2006 in 2007 je bilo posledica hitre rasti gospodarske aktivnosti (BDP) ob zmerni rasti izpustov TGP (v povprečju se je BDP v teh letih povečal za več kot 6 %, rast izpustov pa je bila manj kot 1 %). Izboljšanje v letu 2013 in 2014 je bilo posledica znatnega zmanjšanja izpustov (v vseh sektorjih, razen v predelovalnih dejavnostih) ob skoraj nespremenjeni rasti BDP.

Ob gospodarski rasti (3,3 %) in nekoliko nižjimi izpusti TGP (-2,6 %) v letu 2019 (v primerjavi z 2018) kazalec emisijske produktivnosti kaže na izboljšanje emisijske produktivnosti v Sloveniji. Kazalec emisijske produktivnosti v Sloveniji se je v obdobju 2005−2019 izboljšal za 56 %, v zadnjem letu pa za 6 %.

V prihodnje je pomembno, da se kazalec izboljšuje in zagotavlja razklop med rastjo BDP in TGP. Cilj je znatno zmanjšanje izpust TGP ob hkratni gospodarski rasti.

Tabela 1:    Emisijska produktivnost v Sloveniji

V OP TGP je zastavljen cilj izboljšanja emisijske produktivnosti, ciljna vrednost pa ne. Kazalec OP TGP je enak kazalcu, ki ga spremlja EUROSTAT.

Emisijska produktivnost na osnovi standarda kupne moči

V okviru Strategije razvoja Slovenije je določen kazalnik emisijska produktivnost, pri katerem se zasleduje vrednost povprečja EU-28 v letu 2030. Kazalec emisijska produktivnost na osnovi standarda kupne moči se nekoliko razlikuje:

• namesto BDP-ja v stalnih cenah za primerjavo uporablja BDP v standardih kupne moči;
• zajema tudi izpuste iz mednarodnega letalstva, ki sicer niso vključene v ciljne izpuste TGP pogodbenic Pariškega sporazuma.

Vsak od kazalcev ima svoje prednosti. Kazalec OP TGP je lažje primerljiv z OECD metodologijo, ki uporablja BDP v stalnih cenah. Poleg tega je kazalec OP TGP (z BDP v stalnih cenah) uporaben v analizah scenarijev in projekcijah, saj omogoča lažje preverjanje doseganja ciljev. Primerjava na podlagi BDP kupne moči torej prikazuje nekoliko drugačne rezultate, deloma izenačuje razlike med državami in sicer tiste, ki so vezane na gospodarsko aktivnost.

Smiselno je spremljati oba, prvega zaradi primerljivosti z mednarodno objavljenimi kazalci, drugega pa zaradi cilja Strategije razvoja Slovenije 2030. Zaradi uporabe različnih metodologij v kazalcu je torej smiselno ločeno spremljanje obeh različic kazalca emisijske produktivnosti.

Analiza obeh kazalcev v letu 2019 kaže na izboljšanje, tudi emisijska produktivnost Slovenije merjena z upoštevanjem standarda kupne moči, se je v tem letu izboljšala.