Kazalnik finančni vzvod spodbud v javnem sektorju opisuje učinek porabe nepovratnih sredstev, ki so namenjena spodbujanju investicij v URE in rabo OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, in s tem doseganju ciljev na področjih zmanjševanja izpustov CO₂, energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Nižji finančni vzvod omogoča doseganje večjega obsega investicij za zmanjšanje rabe energije in izpustov CO₂ ob enaki vrednosti nepovratnih sredstev.

Leta 2024 je bilo treba za 1 evro investicije v URE in rabo OVE v javnem sektorju nameniti 54,6 evro centov nepovratnih sredstev, kar je 24,5 evro centov več kot leta 2023. Do povečanja je prišlo zaradi izvajanja naložb v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), pri katerih je bil finančni vzvod 98,8 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije. Brez upoštevanja teh projektov bi bil finančni vzvod leta 2024 26,6 evro centov. Leta 2024 se je namreč končalo še zadnjih nekaj projektov v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (OP EKP)^[1], kjer je bil finančni vzvod 49 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije, finančni vzvod v okviru programov Eko sklada pa je bil 19,6 evro centov oz. 3,5 evro centov manj kot leto prej. V okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji (PEKP)[2] leta 2024 še ni bilo izvedenih projektih, v razpisih oz. povabilih, objavljenih konec leta 2024 in v začetku leta 2025 pa znaša višina sofinanciranja do 49 % upravičenih stroškov tako za celovito energetsko prenovo stavb v lasti in rabi občin (razpis JR_EKP_JOB_2024) kot tudi za celovito energetsko prenovo stavb ožjega in širšega javnega sektorja (povabilo JP_OJS_ŠJS_2025).

Čeprav je v letu 2024 tako prišlo do velikega povečanja finančnega vzvoda, katerega vrednost je presegla indikativno ciljno vrednost za to leto, pričakujemo, da se bo finančni vzvod po končanju projektov v okviru NOO in z izvajanjem projektov v okviru PEKP ponovno znižal na raven pod 50 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije. Finančni vzvod v opazovanem obdobju sicer precej niha, saj nanj, poleg stopnje sofinanciranja, vpliva tudi obseg izvajanja ukrepov v okviru posameznih programov.

Leta 2024 je bil največji del nepovratnih sredstev, 70 %, izplačan v okviru NOO, 17 % jih je izplačal Eko sklad, preostalih 13 % pa je bilo izplačanih v okviru OP EKP. So pa tudi tokrat upravičeni stroški naložb, ki jih je podprl Eko sklad, s 47 % predstavljali največji delež vseh upravičenih stroškov. Upravičeni stroški naložb v okviru NOO so predstavljali nadaljnjih 39 %. Skupno je bilo za 99,8 milijonov evrov naložb izplačanih 54,4 milijona evrov sredstev. Leto prej, ko je bil finančni vzvod s 30,1 evro centa nepovratnih sredstev za 1 evro investicije najnižji v opazovanem obdobju, je bilo za skupaj 120,9 milijonov evrov naložb izplačanih 36,4 milijona evrov sredstev. Tega leta so že bili izvedeni tudi prvi projekti v okviru NOO, vendar le na področju nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov.

Iz OP EKP so v izračunu finančnega vzvoda zajeti projekti energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, stavb širšega javnega sektorja in stavb ožjega javnega sektorja ter izvedba pilotnih projektov energetske prenove. Z izjemo projektov energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, so v izračunu upoštevani podatki o dodeljenih namesto realiziranih nepovratnih sredstvih, projekti pa so bili po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek operacije in ne glede na leto, ko je bilo izvedeno zadnje izplačilo nepovratnih sredstev. Pri NOO so v izračunu finančnega vzvoda vključeni projekti nadgradnje tehničnih stavbnih sistemov in energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena. V obeh primerih so projekti po letih porazdeljeni glede na predviden zaključek projekta ter zanje upoštevani podatki o dodeljenih nepovratnih sredstvih. Pri projektih energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena so upoštevane samo tista nepovratna sredstva in upravičeni stroški, ki se nanašajo na energetsko prenovo. Projekti energetske prenove zdravstvenih objektov, ki se izvajajo v okviru programa React-EU, v izračunu finančnega vzvoda zaradi pomanjkanja podatkov niso zajeti.

Del izračuna finančnega vzvoda so tudi projekti, ki so bili podprti z nepovratnimi sredstvi Eko sklada. Ta v pozivih za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb običajno omogoča sofinanciranje do največ 50 % priznanih stroškov, pri sredstvih, namenjenih izvajanju ukrepov URE in rabe OVE, pa znaša sofinanciranje do 20 % oz. v pozivih pred letom 2019 do 25 % priznanih stroškov. V zadnjem pozivu za ta namen, ki je bil objavljen konec leta 2024 (119SUB-LS24), je bila stopnja sofinanciranja povešana na do 40 % priznanih stroškov

[1]     http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/novice/op_2014-2020/op_2014-2020_cistopis_web.pdf

[2]     https://evropskasredstva.si/app/uploads/2025/09/sfc2021-PRG-2021SI16FFPR001-3.1-print-to-pdf-s-sklepom-EK.pdf