Kazalec prikazuje javno mnenje gospodinjstev o posameznih oblikah prevoza (modal split) za prevoz na delo in izlete ter delitev prevozov glede na letni čas (poleti/pozimi). Poleg tega kazalec prikazuje podatke o pripravljenosti posameznika za kombiniranje osebnega avta z drugo obliko prevoza za pot na delo, podatke o ključnih razlogih za izbiro prevoza in za neuporabo javnega potniškega prevoza, podatke o javnem mnenju glede pozitivnih sprememb v javnemu potniškemu prevozu in glede pripravljenosti za alternativne oblike prevoza v naslednjih 12 mesecih. Podatki, ki jih kazalec prikazuje odražajo stanje v obdobju od 2010 do 2022.

Glede na rezultate Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS je za večino slovenskih gospodinjstev osebni avtomobil v letu 2022 še vedno predstavljal najpogostejšo obliko prevoza ne glede na namen in dolžino poti. Vsi podatki se nanašajo na del anketiranih gospodinjstev, za katera je ta pot relevantna.

Več kot štiri petine gospodinjstev avtomobil uporabljajo za pot na delo na razdalji od 5 do 150 km (2022: 82 %, 2019: 84 %). Avtomobil je najpogostejša oblika prevoza na delo tudi za krajše razdalje (manj kot 5 km), saj ga za takšne poti uporablja več kot polovica gospodinjstev, pri čemer se je delež glede na predhodno merjenje celo nekoliko povečal (2022: 58 %, 2019: 55 %). Naslednji najpogostejši obliki prevoza na delo za krajše razdalje sta kolo (2022: 13 %, 2019: 17 %) in hoja (2022: 9 %, 2019: 9 %). Na zadnjem mestu je javni prevoz (vlak, mestni in primestni avtobus), ki ga gospodinjstva uporabljajo v enakem deležu, ne glede na razdaljo (2022: 8 %, 2019: 7 %). V zadnjem merjenju smo zabeležili pogostejše navedbe o uporabi tudi drugih oblik prevoza (na primer taksi, motor, skiro) za razdalje, krajše od 5 km (2022: 8 %, 2019: 4 %). Rezultati niso povsem primerljivi z raziskavami REUS do leta 2017, saj so anketirana gospodinjstva v prejšnjih merjenjih lahko navajala več odgovorov. (slika OP08-01)

Leta 2017 so lahko anketirana gospodinjstva ločeno opredelila izbiro prevoza na delo v času poletja in v času zime. Rezultati kažejo, da je osebni avto še vedno najpogostejša oblika za vse vrste prevoza tako poleti kot pozimi: za pot na delo (poleti: 79 %, pozimi: 80 %), za pot v vrtec, šolo ali na fakulteto (poleti: 68 %, pozimi: 73 %), za pot po opravkih in nakupih (poleti: 77 %, pozimi: 81 %) v kraju bivanja ter za pot na delo (poleti: 94 %, pozimi: 94 %), za pot po opravkih in nakupih (poleti: 90 %, pozimi: 91 %) zunaj kraja bivanja. To kaže, da izbira primarnega prevoznega sredstva ni odvisna od letnega časa. Pri izbiri okolju prijaznejših oblik prevoza so razlike najbolj opazne pri uporabi kolesa v kraju bivanja. Kolo je poleti dodatno prevozno sredstvo za pot na delo za slabo tretjino (30 %) anketiranih, pozimi pa samo za slabo desetino (7%) anketirancev. Po opravkih in nakupih poleti kolesari dobra četrtina (26 %) anketirancev, pozimi pa samo dvajsetina (6 %). Tudi pešačenje je pogostejše poleti kot pozimi, vendar so odstopanja manjša kot pri kolesarjenju. Odstotek uporabnikov javnega potniškega prevoza je enak tako poleti kot pozimi. (slika OP08-02)

Osebni avtomobil je tudi za izlete na razdaljah od 5 do 150 km daleč najpogostejša oblika prevoza. Primerjava rezultatov raziskav REUS za zadnji dve merjenji, ko je bila možna le navedba osnovnega prevoza, je pokazala zelo podobne rezultate, le da se je delež uporabe osebnih avtomobilov leta 2022 malenkost znižal (2022: 84 %, 2019: 87 %), medtem ko se je na drugi strani nekoliko povečala uporaba javnega prevoza (2022: 8 %, 2019: 6 %). Glede na tako majhno razliko in le dve merjenji še ne moremo zaključiti, da gre za pozitiven trend pri uporabi javnega prevoza, še posebej če rezultate primerjamo s predhodnimi merjenji, ko so anketiranci lahko navedli več oblik prevoza in je delež uporabe javnega prevoza od leta 2010 do leta 2015 naraščal (2015: 30 % 2010: 17 %), nato pa je v letu 2017 spet padel (2017: 23 %).  (slika OP08-03)

Rezultati raziskave REUS so v letu 2019 in 2022 pokazali tri najpogosteje navedene razloge, zakaj gospodinjstva za pot na delo ali za opravke ne uporabljajo javnega potniškega prevoza. To so: slabi vozni redi (2022: 32 %, 2019: 33 %), preveč zamudno (2022: 31 %, 2019: 32 %), in slabe povezave (2022: 29 %, 2019: 37 %). Približno petina gospodinjstev je izpostavila še, da je z avtom lažje prevažati stvari (2022: 20 %, 2019: 24 %) in da avtobus v njihovem kraju ni na voljo (2022: 19 %, 2019: 19 %). Približno sedmina gospodinjstev je navedla, da je njihova najbližja avtobusna postaja predaleč (2022: 14 %, 2019: 11 %). Povzamemo lahko, da je nedostopnost (slabi vozni redi, povezave in dostopnost postaje) ključni razlog za neuporabo javnih oblik prevoza. (slika OP08-04)

Kot spodbudo za menjavo lastništva avtomobila za uporabo različnih storitev mobilnosti, kot so začasni najem avtomobila po potrebi, delitev avtomobila ali kolesa, javni prevoz ipd., so v raziskavah REUS za leto 2019 in 2022 gospodinjstva izpostavila naslednje pogoje: dobre povezave (2022: 42 %, 2019: 43 %),  pogoj, da javni prevoz ne sme trajati bistveno dlje kot vožnja z avtomobilom (2022: 38 %, 2019: 45 %), zagotovljenost povezave (2022: 28 %, 2019: 32 %), nižjo ceno prevoza (2022: 26 %, 2019: 32 %) in pogoj, da s takšnim prevozom prispevamo k čistejšemu okolju (2022: 15 %, 2019: 20 %). Primerjava med letoma pokaže, da so vse naštete spodbude gospodinjstva leta 2019 navajala v večjem deležu kot leta 2022, ker so tudi sicer navedla večje število odgovorov. V povprečju je namreč vsako gospodinjstvo v letu 2019 navedlo 1,9 odgovora, v letu 2022 pa zgolj 1,6 odgovora. (slika OP08-05)

Po zadnjih raziskavah REUS postaja hoja kot alternativa avtomobilskemu prevozu vse manj privlačna. V letu 2011 je bila tretjina gospodinjstev (34 %) pripravljena v naslednjih 12 mesecih zamenjati hojo za avtomobil, leta 2022 pa je bilo takšnih gospodinjstev le za petino (21 %). Kolo ostaja približno enako priljubljeno (2022: 16 %, 2011: 14 %). Enako velja tudi za javni potniški promet (2022: 15 %, 2011: 16 %). V zadnjem merjenju je bil na voljo dodaten odgovor »souporaba vozila«, ki ga je navedla slaba desetina (2022: 7 %) vseh gospodinjstev. Povečal se je delež odgovorov »drugo« (2022: 9 %, 2011: 3 %); morda tudi zato, ker v prejšnjih merjenjih odgovor »souporaba vozila« ni bil ni voljo in je bil tako vključen v odgovor »drugo«. (slika OP08-06)

Pri prikazovanju podatkov po statističnih regijah so zaradi majhnih vzorcev podatki za določene regije združeni. Združene statistične regije v priloženem zemljevidu regij ločuje pikčasta črta. Analiza podatkov po združenih statističnih regija kaže, da je bil leta 2022 delež gospodinjstev, ki so bila pripravljena pri vsakodnevnih prevozih osebni avtomobil kombinirati z javnim prevozom ali drugo obliko prevoza, v kolikor je takšna oblika prevoza na voljo v ustreznem času, med dvema petinama in tremi petinami. (slika OP08-07)
Najmanjši delež takšnih gospodinjstev je na območju združene statistične regije posavske in jugovzhodne Slovenije (39 %) oziroma primorsko-notranjske, obalno-kraške in goriške združene statistične regije (41 %), največji pa na območju koroške, savinjske in zasavske združene statistične regije (60 %). Na območju naslednjih treh združenih statističnih regij se je v obdobju od 2019 do 2022 ta delež statistično značilno zmanjšal: na območju osrednjeslovenske in gorenjske združene statistične regije za 19 odstotnih točk (2022: 53 %, 2019: 72 %), na območju posavske in jugovzhodne Slovenije združene statistične regije za 23 odstotnih točk (2022: 39 %, 2019: 62 %) in na območju primorsko-notranjske, goriške in obalno-kraške združene statistične regije za 27 odstotnih točk (2022: 41 %, 2019: 68 %).  (slika OP08-07)