KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

V obdobju 1961–2022 je opažen trend naraščanja absolutne najvišje temperature in absolutne najnižje temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Narašča število vročih dni; opažamo tudi večjo pogostost ekstremno vročih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 35 °C. Poleti 2013 je bila izmerjena doslej najvišja temperatura v Sloveniji, na večjem številu merilnih mest pa je bil zabeležen lokalni temperaturni rekord. Leta 2022 je bil z 80 vročimi dnevi dosežen slovenski rekord v njihovem številu. Število ledenih dni kaže na trend upadanja.


Kazalec podaja letne temperaturne ekstreme: najnižje in najvišje temperature zraka ter število vročih dni in ledenih dni za šest krajev po Sloveniji. Predstavljene so tudi predvidene spremembe v številu vročih, hladnih in ledenih dni na podlagi podnebnih scenarijev za Slovenijo.

Vpliv vremena in podnebja najbolj jasno občutimo ob ekstremnih dogodkih. V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice. Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo. Vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši.


Grafi

Slika PP07-1: Absolutna najvišja in absolutna najnižja temperatura v Sloveniji, 1961-2022
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2023

Prikaži podatke
maks. Kredarica [°C] maks. Rateče [°C] maks. Murska Sobota [°C] maks. Novo mesto [°C] maks. Ljubljana [°C] maks. Portorož [°C] min. Kredarica [°C] min. Rateče [°C] min. Murska Sobota [°C] min. Novo mesto [°C] min. Ljubljana [°C] min. Portorož [°C]
1961 15,10 29,10 33,60 33,50 33,80 32,70 -24 -21,20 -21,80 -19,60 -14,80 -7,10
1962 16,50 30 32,60 33,60 33,40 34,30 -25,70 -18,60 -16,10 -16,30 -13,10 -6,50
1963 13,10 28,80 34 35,10 33,70 32 -28 -22,80 -30,40 -22,70 -19,80 -10
1964 15,80 28,50 31,30 32,10 32,10 33,60 -21,40 -19 -20,60 -16,20 -14,90 -6,80
1965 15,40 30,60 32 33,80 34,60 32,70 -23,20 -19,50 -18 -16,10 -11,10 -6,60
1966 16 29,50 30,70 30,50 31,20 31,70 -21,30 -19,50 -21,50 -16,90 -14,90 -10
1967 15,70 30,80 33,40 34,30 33,40 33,10 -22,10 -19,70 -22,90 -21,50 -13,30 -8,10
1968 16,40 30,60 37,30 36,30 35,20 35 -26,70 -24,10 -24,60 -22,60 -19,30 -11,60
1969 15,20 30,70 33,30 31,90 33,50 33,30 -23 -22,70 -26,80 -20,80 -16 -7,20
1970 16,70 29,40 31,90 32,60 33,10 34,50 -23 -21,70 -17,90 -18,20 -13,40 -7,60
1971 17,80 32,20 34,60 36,40 36,40 35,40 -28,20 -22,10 -17,70 -14,30 -14,30 -7,20
1972 17 29,40 32,60 32,60 33,10 34,90 -19 -14,90 -13,70 -10,80 -9,60 -5,50
1973 15,80 28,50 30,60 31,70 31,30 34,30 -23,90 -18,90 -17,20 -15,50 -15,30 -8,90
1974 16,30 30,80 32,60 32,90 33 32,50 -17,60 -12 -7,30 -7,40 -6 -4,80
1975 18,30 28,20 29,90 31,30 31,90 31,30 -20,60 -17,30 -10,70 -10,70 -9,20 -6
1976 14,60 30,20 32,40 32,70 33,90 32,80 -22,30 -19,80 -22 -15,80 -14,40 -6,40
1977 13,10 29 31,20 31,20 31,90 30,90 -19,50 -17,70 -15,60 -11,50 -7,70 -5,60
1978 14,10 26,80 29,60 31 29,50 32,10 -19,90 -21 -23,30 -16,80 -11,90 -7,30
1979 13,30 27,50 30,50 32,60 31,70 32 -27,80 -22,70 -19,70 -17 -14,10 -11,50
1980 17,10 28,70 31 31,60 32,70 34,40 -22,10 -19,60 -21,60 -17,20 -14,50 -8,20
1981 17,30 29,20 32,30 31,80 33,60 33,30 -25,10 -21,30 -21 -16,10 -14 -9,50
1982 16,10 28,90 31,80 31,80 32,70 31,50 -23,40 -18,80 -18,40 -12,30 -10,20 -8,60
1983 20,90 36,30 35,70 34,70 37 34,80 -23,10 -20 -16,90 -15,30 -13,80 -6,10
1984 17,50 32 31,30 33,60 33,20 31,80 -21,50 -19,90 -19 -13,70 -12,50 -7,30
1985 15,30 29,50 31,60 32,20 33 34,50 -28,30 -25,90 -25,90 -23,50 -19,90 -13,70
1986 13,60 29,90 32,50 32,50 32,60 34,20 -23 -21,80 -22,70 -17,20 -13 -7,50
1987 16,50 27,90 32,90 31,80 33,10 33,60 -24,20 -23,80 -26,80 -19,40 -17,90 -8,50
1988 15,70 29,90 34,60 34,40 34,80 34,30 -21,30 -19,40 -16,80 -15 -14 -5,30
1989 14,90 29,30 30,70 30,50 31,90 33,10 -17,60 -14,20 -13,20 -11,50 -10,70 -6,70
1990 15,70 28,60 32,20 33 33,30 35 -19,50 -14,40 -14 -13,40 -10,70 -4,50
1991 16,40 30,70 33 33,30 34,10 33,60 -25,70 -20,40 -17,10 -15,90 -14,40 -9,80
1992 17,70 33,30 37 36,20 36,40 34,70 -22,70 -15,60 -11,60 -12,20 -11,10 -5,70
1993 15,20 30,50 35 35,60 34,80 34,20 -25,20 -18 -17,20 -18,70 -12,40 -6,30
1994 16 31,80 33,90 34,70 34,60 35,80 -23 -17,60 -17,50 -14,10 -10,40 -7,70
1995 17,60 30,30 31,20 31,50 33,40 34,40 -20,90 -15,30 -19,50 -11,70 -9 -5,90
1996 14 29,40 32 32,10 33,30 34,40 -26,20 -20,80 -21,30 -17,50 -13,10 -8,90
1997 16,30 27,90 30,20 30 30,90 31,40 -18,30 -13,10 -13,70 -9,90 -9 -4,10
1998 17,40 32,50 33,40 33,70 34,10 36,50 -20 -16,70 -16,10 -14,30 -13,10 -6,10
1999 17 29,50 32,80 33 32,90 32,70 -24,90 -20,30 -16 -14,20 -11,90 -5,10
2000 17,80 31,10 37,80 36,90 35,10 34,90 -23,60 -20,20 -14,60 -16 -14,10 -10
2001 16,60 30,70 35,20 35,70 35,30 34,50 -24 -18,10 -22 -15,30 -14,60 -8,10
2002 16,50 31,50 33,80 34,30 35 33,90 -19,90 -18,70 -13,70 -13,10 -11 -6,70
2003 18,20 33,80 38,40 38,50 37,60 36,30 -21,30 -21,10 -21,60 -18,50 -16,90 -8,70
2004 16 31 33,40 33,10 34,30 34,90 -19,40 -20,70 -18,30 -15,40 -11,40 -8,70
2005 18,30 30,90 33,30 33,60 35,20 34,50 -26,20 -23,50 -23,70 -17,60 -14,50 -10,40
2006 17,30 32,30 33,20 34,90 36,10 35,90 -18,90 -21,70 -22,40 -16,50 -16,10 -8,80
2007 18 31,70 39 37,10 37,40 36,70 -18,10 -14,30 -8,20 -9,50 -6,60 -3,60
2008 15,90 30,60 33,40 33,10 32,80 33,60 -18,30 -16,90 -10,70 -9,90 -7,40 -6,30
2009 16,80 30,10 33,70 34,20 33 33,80 -22,80 -21,50 -21 -16,10 -13,20 -9,90
2010 16,20 31,40 33,70 36 35,90 35,50 -22 -18,80 -20,30 -15,10 -11,80 -7,40
2011 19,60 32,80 35,20 36,60 36,30 35,10 -19,50 -16,90 -10,40 -10,60 -7,20 -5,70
2012 18,80 32,60 37,30 37,80 37,30 36,80 -25,10 -17,80 -20,70 -16,90 -12,10 -8,10
2013 19 35,80 39,70 39,90 40,20 37,30 -19,80 -16,80 -15,50 -10,20 -6,80 -3,80
2014 15,50 30,90 34,40 33,60 36,40 33,60 -19,90 -14,20 -15,60 -14,20 -11,30 -2
2015 18,10 32,40 35,60 36,50 36,50 37,40 -19,40 -13,90 -11,70 -15,10 -9,50 -3,50
2016 17,30 30,20 32,90 34 33,80 34,50 -19,50 -13,10 -11,50 -10,30 -8,20 -4,60
2017 19,30 32,50 37,80 36,70 38,10 37,30 -24 -18,80 -16,30 -16,90 -13,40 -8,70
2018 17,40 31,80 33,50 33,40 34,80 35,40 -27,20 -21,10 -19,10 -17,20 -12,70 -5,90
2019 20,80 35,50 35,20 36,30 36,80 35,60 -18,40 -14,90 -11,20 -11,20 -8,30 -4,40
2020 18 31,80 32,90 34,20 33,40 34,80 -20,20 -12,70 -8,30 -7,50 -5,90 -2,20
2021 17,20 31 34,50 35,40 35,80 35,10 -24,10 -17,80 -10,20 -9,40 -7,50 -5,10
2022 17,60 32,80 36,40 37,80 38 37,20 -18,90 -17,70 -10,50 -7,90 -7,10 -4
Slika PP07-2: Število vročih dni (z najvišjo temperaturo nad 30°C) v Sloveniji, 1961-2022
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2023

Prikaži podatke
Kredarica [število dni] Rateče [število dni] Murska Sobota [število dni] Novo mesto [število dni] Ljubljana [število dni] Portorož [število dni]
1961 0 0 9 8 11 14
1962 0 0 8 16 15 25
1963 0 0 15 15 14 14
1964 0 0 3 3 7 21
1965 0 1 3 9 9 8
1966 0 0 2 4 4 8
1967 0 1 13 14 18 19
1968 0 1 8 8 8 8
1969 0 1 5 7 6 21
1970 0 0 3 6 12 21
1971 0 1 12 12 18 30
1972 0 0 7 8 7 15
1973 0 0 2 5 8 25
1974 0 2 13 8 15 16
1975 0 0 0 2 3 4
1976 0 1 6 7 7 13
1977 0 0 1 2 3 2
1978 0 0 0 1 0 4
1979 0 0 5 9 5 18
1980 0 0 4 4 6 16
1981 0 0 4 7 6 9
1982 0 0 5 3 10 16
1983 0 8 13 11 17 29
1984 0 3 2 6 4 10
1985 0 0 8 8 15 28
1986 0 0 5 9 12 20
1987 0 0 9 10 8 16
1988 0 0 17 16 23 35
1989 0 0 4 3 7 10
1990 0 0 7 9 9 14
1991 0 1 10 9 15 32
1992 0 14 34 22 25 29
1993 0 1 24 25 20 24
1994 0 7 27 25 30 52
1995 0 1 6 6 14 21
1996 0 0 5 6 7 8
1997 0 0 1 0 4 11
1998 0 5 16 21 34 37
1999 0 0 8 13 13 18
2000 0 2 32 30 22 26
2001 0 3 26 30 31 35
2002 0 3 15 13 14 17
2003 0 13 52 56 55 68
2004 0 2 9 13 14 20
2005 0 3 14 15 16 21
2006 0 10 24 26 31 39
2007 0 5 28 25 24 34
2008 0 1 21 14 22 40
2009 0 1 13 23 26 38
2010 0 7 22 22 20 21
2011 0 7 23 28 29 28
2012 0 6 41 37 39 57
2013 0 16 29 29 35 43
2014 0 1 13 12 15 12
2015 0 11 40 40 43 51
2016 0 2 12 16 20 52
2017 0 6 33 46 42 45
2018 0 7 26 25 35 48
2019 0 10 34 34 37 57
2020 0 3 21 22 27 33
2021 0 5 27 37 39 45
2022 0 8 30 37 52 54
Slika PP07-3: Število ledenih dni (z najvišjo temperaturo pod lediščem) v Sloveniji, 1961-2022
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2023

Prikaži podatke
Kredarica [število dni] Rateče [število dni] Murska Sobota [število dni] Novo mesto [število dni] Ljubljana [število dni] Portorož [število dni]
1961 145 35 25 18 20 0
1962 197 48 33 30 28 1
1963 161 60 59 53 49 11
1964 180 42 33 34 29 0
1965 189 42 16 13 15 0
1966 170 33 21 18 23 0
1967 155 36 18 20 19 0
1968 170 43 34 26 28 1
1969 178 58 40 36 35 0
1970 181 43 25 21 22 0
1971 177 36 35 23 28 2
1972 190 49 32 30 22 0
1973 163 30 14 12 13 0
1974 203 8 1 2 1 0
1975 174 17 5 6 8 0
1976 179 43 26 22 16 0
1977 158 30 16 12 8 0
1978 177 42 24 23 17 0
1979 174 36 18 11 12 0
1980 179 53 31 20 21 0
1981 165 37 17 15 15 0
1982 161 28 28 26 20 0
1983 143 25 21 13 10 0
1984 182 38 19 17 12 0
1985 175 44 39 32 31 6
1986 163 45 42 35 33 0
1987 170 44 38 27 21 1
1988 154 16 10 6 11 0
1989 139 13 14 5 5 0
1990 132 28 18 16 16 0
1991 173 46 21 20 23 1
1992 137 21 11 14 14 0
1993 133 30 28 22 18 1
1994 141 17 14 12 5 0
1995 156 29 22 11 6 0
1996 169 38 46 42 39 3
1997 144 23 22 13 13 0
1998 153 28 19 21 17 0
1999 131 28 25 18 21 0
2000 130 18 18 11 13 0
2001 151 32 19 15 18 0
2002 129 20 22 18 14 0
2003 153 22 20 22 14 0
2004 152 30 17 13 13 0
2005 146 47 23 16 12 0
2006 135 27 25 14 15 0
2007 126 9 15 17 11 0
2008 153 15 10 8 8 0
2009 154 33 20 20 21 1
2010 169 56 29 22 25 0
2011 122 23 24 19 13 0
2012 130 34 19 20 20 6
2013 146 24 14 12 10 0
2014 115 14 13 10 6 0
2015 112 11 7 5 2 0
2016 149 7 17 14 11 0
2017 132 28 25 19 20 0
2018 113 26 13 11 7 2
2019 147 13 4 3 1 0
2020 100 10 7 3 0 0
2021 148 28 4 3 5 0
2022 122 13 4 2 2 0
Slika PP07-4: Predvidena sprememba v številu vročih dni (z najvišjo temperaturo nad 30°C) v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe (2011-2040)
Viri:

Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, 2018

Slika PP07-5: Predvidena sprememba v številu hladnih in ledenih dni v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe (2011-2040)
Viri:

Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, 2018


Cilji

Spremljanje, analiziranje, strokovne podlage za zmanjšanje ogroženosti in občutljivosti zaradi ekstremnih temperaturnih dogodkov ter vključevanje prilagoditvenih mehanizmov v razvojne načrte.

Spremljanje ekstremnih temperaturnih dogodkov je pomembno tudi zaradi uvajanje ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih (gradbeništvo, javno zdravstvo, kmetijstvo, turizem). Prvi sveženj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bil predstavljen leta 2013, osvežena strategija pa je bila objavljena v začetku leta 2021. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih - bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU.

 


Vpliv vremena in podnebja najbolj jasno občutimo ob ekstremnih dogodkih. Vremenski in podnebni ekstremi lahko posamezno ali v povezavi z drugimi dejavniki povzročijo tudi druge dogodke, kot so npr. požari v naravi ali poplave, ki imajo skupaj širok razpon vplivov na človeške in naravne sisteme (Svetovna meteorološka organizacija, 2023). V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice. Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo. Vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši. V letu 2022 smo po svetu beležili številne vročinske valove, marsikje so bili izmerjeni tudi temperaturni rekordi.

V obdobju 1961–2022 je opažen trend naraščanja absolutne najvišje temperature ter absolutne najnižje temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Bolj izrazita je tendenca naraščanja pri absolutni letni najnižji temperaturi, manj izrazita pa pri absolutni najvišji temperaturi zraka. V tem stoletju opažamo precej večjo pogostost zelo vročih dni, ko temperatura doseže ali preseže 35 ºC. Poleti 2013 je bila na večjem številu postaj izmerjena najvišja temperatura doslej, v Cerkljah ob Krki je bil izmerjen tudi slovenski temperaturni rekord, ki znaša 40,8 ºC. V zadnjih dveh letih smo sicer beležili tudi dva mesečna temperaturna rekorda in sicer februarskega pri 25,3 ºC (Bilje pri Novi Gorici, Dolenje pri Ajdovščini) in novembrskega pri 26,2 ºC (Dobliče).

Temperaturno opazno izstopata poletji 2003 in 2022, ki sta bili izjemni po trajanju in intenziteti vročine. V teh letih smo v posameznih krajih beležili rekordno veliko vročih dni, v Biljah pri Novi Gorici je bil z 80 vročimi dnevi leta 2022 dosežen slovenski rekord v njihovem številu. Trend števila vročih dni je v obdobju 1961–2022 pozitiven, števila ledenih dni pa padajoč. Vpliv naravne spremenljivosti je večji od dolgoletnega trenda, zato so razlike iz leta v leto velike, trend pa na prvi pogled manj očiten.

Urad za meteorologijo že vrsto let objavlja opise izrednih vremenskih dogodkov na spletni strani Izredni dogodki (ARSO, 2023). Opisi vsebujejo podrobno analizo vremenskega stanja, ki je privedlo do izrednega dogodka, primerjavo izmerjenih vrednosti z arhivskimi in oceno povratne dobe za izmerjene vrednosti.

Po predvidenem razvoju globalnega podnebja bodo tako vroča, kakor sta bili poletji 2003 in 2022, povprečna poletja sredi tega stoletja. Z namenom prilagajanja na ekstremne temperaturne dogodke v prihodnosti so bile na Agenciji RS za okolje izdelane podnebne projekcije za temperaturne kazalnike do konca 21. stoletja.

Kazalnik števila vročih dni, ko najvišja temperatura preseže 30 °C, kaže na postopno povečevanje števila takih dni. V bližnji prihodnosti bo vročih dni v nižinskem delu države od 5 do 10 več kot v primerjalnem obdobju 1981–2010. Nekoliko višja ocena (do 30 dni več) velja za večji del države v drugem in po zmerno optimističnem scenariju izpustov RCP4.5 tudi tretjem obdobju. Konec stoletja nas po najbolj pesimističnem scenariju RCP8.5 v nižinskem delu čaka tudi do 60 vročih dni več kot v primerjalnem obdobju.

Število hladnih in ledenih dni je močno odvisno od reliefne oblikovanosti površja in nadmorske višine. Najmanjše spremembe pri teh kazalnikih so pričakovano v jugozahodni regiji, saj tu že v današnjem podnebju zelo redko zaznamo kak leden dan. Največji upad števila ledenih dni, ko najvišja temperatura ne preseže 0 °C, oziroma števila hladnih dni, ko dnevna najnižja temperatura pade pod 0 °C, v prihodnosti pričakujemo v visokogorju in na alpsko-dinarski pregradi.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (Uradni list RS, št. 60/17) in strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Ocena globalnih trendov in razmer v Evropi je povzeta po Svetovni meteorološki organizaciji.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki. V ta namen na Agenciji RS za okolje vzdržujemo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah.

Za prikaz razmer smo izbrali nekaj značilnih merilnih mest. Kredarica je reprezentativna za podnebne razmere v visokogorju; Rateče je merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij nespremenjene, poleg tega pa predstavlja razmere v dolinskem svetu severne Slovenije. Murska Sobota opisuje razmere v ravninskem svetu severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. V predzadnji vrstici preglednic so dani podatki za Ljubljano, kjer se je okolica merilnega mesta v zadnjih desetletjih močno spreminjala; podatki so kljub temu reprezentativni za podnebne razmere v naši prestolnici, s postopkom homogenizacije pa so bili odstranjeni tudi umetni vplivi, ki ne predstavljajo podnebnega signala, zato so ti podatki primerni tudi za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju. V zadnji vrstici so podatki z letališča v Slovenskem Primorju.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Predstavljeni so rezultati meritev in opazovanj v °C (absolutna najvišja in najnižja temperatura) in kot število dni z najvišjo temperaturo nad 30 °C oziroma z najvišjo temperaturo pod lediščem. Vsi predstavljeni podatki so homogenizirani.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Absolutna najvišja in absolutna najnižja temperatura v Sloveniji

°C

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2023

 

1961–2022

V mesecu po zaključku leta

Letno

16.6.2023

da

Število vročih dni (z najvišjo temperaturo nad 30 °C) v Sloveniji

 

Št. dni

1961–2022

16.6.2023

da

Število ledenih dni (z najvišjo temperaturo pod lediščem) v Sloveniji

 

Št. dni

1961–2022

16.6.2023

da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

    3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje, Naše okolje, mesečni bilten ARSO.
  2. Agencija RS za okolje, Izredni dogodki (16. 6. 2023).
  3. Svetovna meteorološka organizacija, 2013. The global climate 2001-2010, Decade of climate extremes.
  4. Svetovna meteorološka organizacija, 2023. State of the Global Climate 2022.
  5. Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (ZDMHS) (Uradni list RS, št. 60/17)
  6. Agencija RS za okolje, 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Ljubljana, november 2018.
  7. Agencija RS za okolje, 2022. Slovenski vremenski rekordi.


Related indicators