Kazalec prikazuje prostorski prikaz bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih starih med 0 in 19 let na 1.000 otrok in mladostnikov v obdobju 2017-2021. Izračunana je starostno standardizirana stopnja, ki omogoča medsebojno primerjavo populacij z različno starostno strukturo prebivalcev. Za leto 2019 je narejena tudi primerjava Slovenije z EU, ki prikazuje delež ljudi z astmo.  

Astmatične napade povzročajo onesnaževala zunanjega zraka in alergeni, ki so prisotni v notranjem zraku. Številne študije opisujejo, kako onesnažen zrak, ki je posledica onesnaževanja zaradi prometa, povzroča astmatične napade pri otrocih in zelo verjetno tudi povečano obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja (Health Effects Institute, 2010). Med tovrstna onesnaževala štejemo ozon (lahko povzroči draženje dihalnih poti, vnetje in poslabšanje astme), dušikove okside (povzročajo draženje dihalnih poti in poslabšanje simptomov astme) ter žveplove okside (manjši vpliv kot pri drugih onesnaževalih, vendar lahko še vedno prispeva k poslabšanju simptomov pri občutljivih posameznikih).

Številne epidemiološke študije, opravljene v Evropi in drugje po svetu, kažejo povezavo med izpostavljenostjo PM₁₀ ter zdravjem otrok, ki so še posebej ranljiva družbena skupina (Cohen et al., 2004). Delci se nahajajo povsod, kjer živimo ljudje, vir pa predstavlja promet, pridobivanje energije, ogrevanje stanovanj, industrija. Še posebej so nevarni delci, manjši od 10 µm, saj lahko prodrejo globoko v pljuča (Brunekreeft, 2002) in povzročajo bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja. Povišane koncentracije lahko vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav. Delce v zraku sestavljajo manjši delci, kot so prašni delci, dim, cvetni prah in izpušni plini.

Astma je kronično vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal in dražilnih snovi v zraku. Izpostavljenost različnim, tako imenovanim sprožilcem astme ( virusi, tobačni dim, onesnažen zrak, pršice, plesni) (Hakimek  in Tripodi, 2013), povzroči občasno in začasno zoženje dihalnih poti, ki se kaže kot težko dihanje, piskanje v pljučih in kašelj (Šuškovič in Košnik, 2006). Znaki alergijskega vnetja nosne sluznice in očesne veznice so kihanje, zamašen nos ter srbenje nosu, oči ali grla. Pri razvoju astme in alergijskih bolezni pri otrocih gre za kompleksno medsebojno vplivanje okolja, genetskih dejavnikov in imunskega sistema (Marshall, 2004; ISAAC Steering Committee, 1998).

Število bolnikov z alergijskimi boleznimi in astmo se v Evropi zvišuje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi imelo približno 20 % svetovnega prebivalstva alergijske bolezni. Pri razvoju astme in alergijskih bolezni pri otrocih gre za kompleksno medsebojno vplivanje okolja, genetskih dejavnikov in imunskega sistema (WHO, 2006; Green, 2003). Povečano tveganje za nastanek astme obstaja tudi pri otrocih, ki živijo v prostorih, kjer je v večji meri prisotna vlaga, plesen, pršice, hišne živali in kjer starši kadijo.

Astma je pomembna bolezen otroške dobe in glavni vzrok za hospitalizacije otrok, mlajših od 15 let. V Sloveniji (povprečje 2017-2021) je med občinami, najvišjo vrednost imela občina Kostel (4,1). Sledili sta ji občini Kobilje (2,4) in Cankova (2,3). Med 212 občinami ima vrednost 0,1 ali manj kar 55 občin (26 % vseh občin). Število sprejemov v bolnišnico zaradi astme je nizko, kar kaže na to, da so otroci z astmo v Sloveniji dobro ambulantno vodeni in prejemajo ustrezno terapijo, ki preprečuje poslabšanje astme in zato hospitalizacija ni potrebna. Pričakovali bi, da je največ obolelih otrok v občinah, ki so večja, razvitejša in posledično bolj onesnažena, vendar pa je več dejavnikov, ki vplivajo na razvoj in potek bolezni.

Primerjava podatkov Slovenije s podatki nekaterih držav v Evropi kaže, da je bil leta 2019 največji delež ljudi z astmo na Finskem (9,4 %), sledi ji Nemčija (8 %), Francija (7,8 %) in Švedska (7,5 %). Slovenija se z deležem 4,8 % uvršča pod povprečje Evropske unije, ki znaša 5,7 %. Najnižje vrednosti so zabeležili v Romuniji (1,5 %), Bolgariji (2,2 %) ter Litvi (2,8 %). 

Novejše raziskave kažejo povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaženemu zraku z delci PM₁₀ in povečano pogostnostjo astme pri otrocih, predvsem tistih, ki živijo v bližini prometne ceste. V splošnem velja, da je tveganje za astmo pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste približno za 50 % večje, kot za otroke, ki živijo več kot 150 m od ceste (McConnell R et al., 2006). Onesnažen zrak, ki je posledica prometa, povzroča astmatične napade pri otrocih in zelo verjetno povečano obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja (Traffic-Related Air Pollution, 2010). V Ljubljani v oddaljenosti 75 m od ceste živi približno 12 % prebivalcev. Po grobih preliminarnih podatkih ima astmo v Ljubljani okrog 8 % otrok, starih 0-17 let. Približno 250 otrok, starih 0-17 let, ima astmo na račun prometnih cest, kar predstavlja dobrih 10 % vseh astem.

Kratkotrajna izpostavljenost ozonu, dušikovemu dioksidu, žveplovemu dioksidu, PM_2,5 in TRAP naj bi povečala tveganje za poslabšanje simptomov astme. Dolgotrajna izpostavljenost onesnaževanju zraka, zlasti onesnaževanju zraka zaradi prometa (ang. TRAP - Traffic-related air pollution), prispeva k novonastali astmi tako pri otrocih kot pri odraslih (Guarnieri, M., & Balmes, J. R., 2014).

Slika ZD02-0: Tveganje za astmo pri otrocih glede na bivanje v bližini prometne ceste

Figure ZD02-0: Asthma risk in children living near busy roads

Vir: McConnell R, Berhane K, Yao L et al. Traffic, susceptibility and childhood asthma. Environ. Health Perspect. 2006 May; 114(5):766-72

Source: McConnell R, Berhane K, Yao L et al. Traffic, susceptibility and childhood asthma. Environ. Health Perspect. 2006 May; 114(5):766-72

Tveganje za nastanek astme ne predstavlja samo onesnaženost zunanjega zraka in bivanje v neposredni bližini ceste, ampak tudi notranji zrak. Nekatera glavna onesnaževala zraka v zaprtih prostorih vključujejo radon (radioaktivni plin, ki nastane v tleh), tobačni dim, pline ali delce iz izgorevanja goriv, kemikalije in alergene. Ogljikov monoksid, dušikovi dioksidi, delci in hlapne organske spojine najdemo tako na prostem kot v zaprtih prostorih. Otroci, ki živijo v prostorih, kjer je v večji meri prisotna vlaga, plesen, pršice, hišne živali in kjer starši kadijo, so bolj izpostavljeni tveganju za nastanek astme. Otroci, ki so izpostavljeni alergenom v notranjem okolju imajo nekajkrat večje tveganje za nastanek astme in alergij v primerjavi z ostalimi otroci. Pri razvoju astme ima veliko vlogo spol - dečki namreč največkrat zbolijo pred puberteto, deklice pa predvsem v času pubertete in zgodnje odraslosti (Soto-Ramirez, 2013).

Izpostavljenost alergenom lahko sproži astmatični napad ali poslabša astmo. Pomembni dejavniki, ki poslabšajo simptome astme so tudi ponavljajoče se respiratorne infekcije, določena prehrana in zdravila ter kajenje (vključno z vdihavanjem dima) (Stankiewicz-Choroszucha et al. 2011).

Pri razvoju astme v otroški dobi so pomembni  še nekateri drugi dejavniki, kot so na primer dojenje, prehrana matere in/ali otroka in razvoj alergij na hrano, debelost v zgodnjem otroštvu, ne nazadnje pa tudi samo zavedanje o bolezni, psihosocialni dejavniki in dejavniki v družini. Znanstveniki so dokazali, da je razvoj astme in alergij odvisen tudi od letnega časa, v katerem se otrok rodi. Otroci, rojeni jeseni in pozimi so podvrženi višjemu tveganju za razvoj astme in alergij. Na razvoj astme lahko vplivajo tudi nekatere bolezni matere v času nosečnosti (Hakimek  in Tripodi, 2013). 

Pravilno zdravljen bolnik z astmo in alergijskimi boleznimi lahko bolezen nadzoruje in živi normalno življenje. Za preprečevanje poslabšanja astme in alergijskih bolezni je zelo pomembno preventivno ravnanje, s katerim zmanjšamo izpostavljenost pogostim dejavnikom tveganja. Boljša kakovost zraka zmanjša stopnjo vnetja dihalnih poti pri otrocih z astmo in s tem se bolezen izboljša (Renzetti G. et al., 2009).