Kazalec prikazuje letno količino izvoženih in uvoženih odpadkov iz Slovenije, ki so lahko nevarni ali nenevarni in za katere je potrebno pridobiti soglasja.

Področje pošiljanja odpadkov preko meja urejata Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja in Uredba o pošiljkah odpadkov. Slednji predpis implementira Baselsko konvencijo, Sklep sveta OECD o prekomejnem prevozu odpadkov in Lomejsko konvencijo.

Uvoz odpadkov v Slovenijo z namenom odlaganja v ali na zemljo, je prepovedan. Dovoljen je le, če bodo odpadki varno odstranjeni na drug način ali predelani ter so tehnične zmogljivosti zadostne. Izvoz odpadkov iz Slovenije, ki so namenjeni odstranjevanju, je dovoljen le, če na območju Republike Slovenije ni zadostnih tehničnih zmogljivosti in potrebnih naprav za neškodljivo odstranjevanje oziroma, če izvoz ni v nasprotju z zakonodajo EU. Zadnja sprememba uredbe o pošiljkah odpadkov pa omogoča tudi večjo pristojnost inšpekcijskim službam, s čimer naj bi se zajezile ilegalne pošiljke odpadkov.

Z gospodarsko rastjo in globalizacijo v zadnjih desetletjih, čezmejni prevoz odpadkov narašča. Tako po cestah, železnicah kot z ladjami po morju. Prevoz nevarnih odpadkov lahko pomeni nevarnost za zdravje ljudi in okolje.

Nadzor nad čezmejnim prevozom odpadkov se je začel vzpostavljati predvsem zaradi izvažanja nevarnih odpadkov z namenom odstranjevanja. Države prejemnice so jih največkrat sprejele za nižje stroške, vendar odstranjevanje ni bilo vedno skladno z varovanjem zdravja ljudi in okolja. Po letu 1990 se je področje začelo urejati tudi s predpisi, ki državam skupnosti narekujejo, da pri odstranjevanju odpadkov postanejo samozadostne, da odpadke predelujejo oz. odstranjujejo čim bližje mestu nastanka ter da se predelavi da prednost pred odstranjevanjem. Države so prav tako dolžne zagotoviti okolju varno ravnanje z odpadki in preprečevati nezakonite pošiljke odpadkov.

Na količino čezmejnih pošiljk odpadkov vplivajo predvsem razlike v cenah za obdelavo (predelava in odstranjevanje odpadkov), nezadostne domače kapacitete za obdelavo in potrebe po posebnih obdelovalnih tehnologijah. Večje države imajo na splošno več različnih in tehnološko bolj dovršenih naprav za obdelavo odpadkov.

Kljub urejeni zakonodaji, so ilegalni prevozi odpadkov po nekaterih ocenah kar znatni, okoli 25 %. V ta namen je Komisija s spremembo uredbe inšpekcijskim službam omogočila večje pristojnosti. Države članice so ta določila pričele izpolnjevati v letih 2016/17.

Izvoz odpadkov iz Slovenije narašča vse od leta 2005. Rahel upad je bil zaznan le v letu 2009. Porast v prvih letih po 2005, je bil predvsem posledica naraščajoče količine muljev iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda. V letu 2005 smo izvozili okoli 1.730 ton (7 % celotne količine) teh odpadkov, v letu 2006 že okoli 14.200 ton (36 % celotne količine), v letu 2013 35.806 ton (19% celotne količine) v letu 2015 že 45.488 ton, v letu 2016 je količina rahlo padla na 41.760 ton, v letu 2018  je količina znašala 73.000 ton, kar predstavlja le nekaj manj kot 17% vseh izvoženih odpadkov.  V letu 2018 je bilo izvoženih največ odpadkov iz mehanske obdelave odpadkov in sicer 168.000 ton ali 43 % vseh odpadkov.

Leta 2018 smo izvozili 389,423 tisoč ton odpadkov. Odstranjeni ali predelani so bili na Madžarskem (48,48 %), v Avstriji (33,71 %), na Slovaškem (4,46 %), v BIH (3,88 %), v Nemčiji (3,27 %), na Poljskem (3,24 %), nekaj pa tudi na Hrvaškem, v Italiji ter Franciji. Izvažali smo predvsem z namenom predelave, vendar je šlo tudi v odstranitev okoli 7,7 % (30.242,60 ton) odpadkov.

Uvoz odpadkov se bistveno ne spreminja. Leta 2018 smo uvozili skoraj 89 tisoč ton odpadkov, največ odpadnih svinčevih baterij za predelavo v MPI- Reciklaža d. o. o (38,70%). Največ uvoza je bilo iz Italije (69,95%).V letu 2018 smo uvozili tudi nekaj mešane embalaže (5 %). Skoraj vsi (99,49 %) uvoženi odpadki so bili v Sloveniji predelani.

Članice Evropske unije se v zadnjem desetletju soočajo s povečanim prevozom odpadkov preko svojih meja. Po podatkih Eurostata, se je med letoma 2001 in 2018 količina pošiljk nevarnih odpadkov iz EU skoraj podvojila in se iz 4 milijonov ton povečala za 97 %, na 7,8 milijona ton. Obdelava pošiljk nevarnih odpadkov iz držav članic EU-27 je v letu 2018 obsegala 77-odstotno predelavo in 22-odstotno odstranjevanje odpadkov.

Uporaba načeloma kot gorivo ali drugače za pridobivanje energije, je najbolj  pogost način ravnanja z odpadki iz čezmejnih pošiljk nevarnih odpadkov. Naraščajo pa tudi različne vrste recikliranja teh odpadkov.