KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Kmetijstvo
  3. Bilančni presežek dušika v kmetijstvu

[KM22] Bilančni presežek dušika v kmetijstvu
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2019 zmanjševal. Analiza trenda kaže, da se je bruto bilančni presežek v tem obdobju v povprečju zmanjšal za 1,6 kg N/ha na leto oziroma za 50 % prek celotnega obdobja, neto presežek pa za 1,5 kg N/ha na leto oziroma za 81 %. Manjši bilančni presežek je bil predvsem posledica 46 % povečanega odvzema dušika s pridelki ter 4 % manjšega vnosa dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Manjši presežek dušika kaže na boljše gospodarjenje z dušikom v kmetijstvu ter posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Na bilančni presežek dušika imajo sicer v posameznem letu pomemben vpliv vremenske razmere. V sušnih letih so bilančni presežki dušika zaradi manjših pridelkov običajno večji. V obdobju 2006–2015 je Slovenija izkazovala nekoliko večji povprečni bruto bilančni presežek dušika (54 kg N/ha) kot ga v povprečju izkazujejo države članice EU (50 kg N/ha).

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu predstavlja v skladu z OECD-Eurostat metodologijo (2013) razliko med vnosom dušika na kmetijska zemljišča in odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč s pridelkom kmetijskih rastlin. Razlikujemo bruto in neto bilančni presežek dušika.

Bruto bilančni presežek je razlika med skupnim vnosom in odvzemom dušika. Skupen (bruto) vnos dušika predstavljajo naslednji viri: dušik, ki ga izločijo rejne živali, dušik v mineralnih gnojilih, biološka fiksacija dušika z metuljnicami, depozicija (nanos) atmosferskega dušika, dušik iz drugih organskih gnojil (komposti, digestati, blata čistilnih naprav...) ter dušik, ki pride na kmetijska zemljišča s semenom in sadilnim materialom. Odvzem dušika predstavlja dušik v pospravljenih pridelkih kmetijskih rastlin.

Neto bilančni presežek se nanaša predvsem na dušik, ki je na voljo za rast kmetijskih rastlin (neto vnos). Neto vnos izračunamo tako, da od skupnega (bruto) vnosa odštejemo dušik ki se izgubi v zrak iz hlevov, gnojišč, na paši, pri in zaradi gnojenja z mineralnimi, živinskimi in drugimi organskimi gnojili, zaradi razpadanja žetvenih ostankov v tleh in zaradi obdelave histosolov. Gre za dušik, ki se v zrak izgubi z izpusti amonijaka (NH3), didušikovega oksida (N2O) in dušikovih oksidov (NOX).

Bruto in neto bilančne presežke dušika smo izrazili v tonah dušika (t N) na ravni države in v kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg N/ha). Predstavljeni so podatki za obdobje 1992–2019. Prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema dušika ter podana primerjava z državami Evropske unije.

Grafi

Slika KM22-1: Struktura vnosa dušika na kmetijska zemljišča v Sloveniji v obdobju 1992–2019
Viri:

KIS, 2021

Prikaži podatke
Skupni vnos N [t N] Živinska gnojila [t N] Mineralna gnojila [t N] Atmosferska depozicija [t N] Biološka fiksacija [t N] Seme in sadilni material [t N] Druga organska gnojila [t N] Živinska gnojila [%] Mineralna gnojila [%] Atmosferska depozicija [%] Biološka fiksacija [%] Seme in sadilni material [%] Druga organska gnojila [%]
1992 91272,13 41745,78 38938 8338,07 1781,20 338,51 130,56 45,74 42,66 9,14 1,95 0,37 0,14
1993 82953,37 39052,39 33376 8291,40 1763,63 339,39 130,56 47,08 40,23 10,00 2,13 0,41 0,16
1994 82969,43 38855,61 33944 8063,79 1653,28 322,19 130,56 46,83 40,91 9,72 1,99 0,39 0,16
1995 82010,14 39665,54 32235 7874,48 1778,12 326,44 130,56 48,37 39,31 9,60 2,17 0,40 0,16
1996 79387,22 38317,80 31296 7702,10 1637,35 311,21 122,76 48,27 39,42 9,70 2,06 0,39 0,15
1997 81032,08 37570,77 33999 7414,07 1638,40 294,88 114,96 46,37 41,96 9,15 2,02 0,36 0,14
1998 82326,66 38209,25 34801 7363,77 1546,68 298,80 107,16 46,41 42,27 8,94 1,88 0,36 0,13
1999 82609,85 38941,21 34380 7478,87 1432,53 291,53 85,71 47,14 41,62 9,05 1,73 0,35 0,10
2000 84411,80 40836,41 34159 7634,40 1409,19 308,54 64,26 48,38 40,47 9,04 1,67 0,37 0,08
2001 84052,50 40018,54 34765 7644,36 1241,77 310,77 72,06 47,61 41,36 9,09 1,48 0,37 0,09
2002 84696,03 42030,20 33412 7581,93 1282,95 293,49 95,46 49,62 39,45 8,95 1,51 0,35 0,11
2003 82938,44 39085,23 34501 7645,64 1339,27 296,99 70,31 47,13 41,60 9,22 1,61 0,36 0,08
2004 76875,89 37520,55 30264 7357,80 1381,82 294,25 57,48 48,81 39,37 9,57 1,80 0,38 0,07
2005 76746,89 37899,60 29169 7631,39 1700,85 290,73 55,34 49,38 38,01 9,94 2,22 0,38 0,07
2006 77931,96 38063,22 30383 7354,77 1755,00 306,52 69,46 48,84 38,99 9,44 2,25 0,39 0,09
2007 78844,25 39630,57 29613 7476,99 1733,83 304,92 84,93 50,26 37,56 9,48 2,20 0,39 0,11
2008 72617,88 37867,08 25039 7386,36 1918,61 306,39 100,45 52,15 34,48 10,17 2,64 0,42 0,14
2009 75679,61 37908,59 28202 7027,44 2123,09 302,20 116,29 50,09 37,26 9,29 2,81 0,40 0,15
2010 74290,24 37044,30 27486 7239,80 2085,22 285,47 149,45 49,86 37,00 9,75 2,81 0,38 0,20
2011 72284,49 35804,01 27134 6872,93 2056,13 269,85 147,58 49,53 37,54 9,51 2,84 0,37 0,20
2012 71462,10 35464,15 26300 7194,80 2052,56 287,20 163,41 49,63 36,80 10,07 2,87 0,40 0,23
2013 72081,92 35037,31 27263 7183,32 2141,89 277,16 179,23 48,61 37,82 9,97 2,97 0,38 0,25
2014 74187,45 35719,93 28612 7233,29 2127,83 289,25 205,15 48,15 38,57 9,75 2,87 0,39 0,28
2015 75549,76 36729,31 28319 7152,93 2846,41 290,72 211,38 48,62 37,48 9,47 3,77 0,38 0,28
2016 75425,40 37223,43 27097 7165,07 3397,60 300,21 242,09 49,35 35,93 9,50 4,50 0,40 0,32
2017 74979,22 36822,56 27084 7221,23 3378,67 295,21 177,57 49,11 36,12 9,63 4,51 0,39 0,24
2018 74742,64 36579,87 27293 7159,44 3135,19 287,43 287,71 48,94 36,52 9,58 4,19 0,38 0,38
2019 75077,81 36474,59 28048 7197,33 2848,10 280,00 229,78 48,58 37,36 9,59 3,79 0,37 0,31
Slika KM22-2: Struktura odvzema dušika s kmetijskih zemljišč v Sloveniji v obdobju 1992–2019
Viri:

KIS, 2021

Prikaži podatke
Skupni odvzem N [t N] Trajni travniki [t N] Žita [t N] Zelena krma z njiv [t N] Korenovke in gomoljnice [t N] Sadje [t N] Industrijske rastline [t N] Zelenjadnice [t N] Stročnice [t N] Trajni travniki [%] Žita [%] Zelena krma z njiv [%] Korenovke in gomoljnice [%] Sadje [%] Industrijske rastline [%] Zelenjadnice [%] Stročnice [%]
1992 28752,00 17811,27 6028,00 2760,09 1060,33 534,73 293,18 242,55 21,86 61,95 20,97 9,60 3,69 1,86 1,02 0,84 0,08
1993 29376,14 16712,21 6762,38 3565,82 1204,01 559,41 277,76 269,78 24,77 56,89 23,02 12,14 4,10 1,90 0,95 0,92 0,08
1994 49789,44 32460,04 8416,82 5815,28 1754,89 621,46 404,81 253,80 62,35 65,19 16,90 11,68 3,52 1,25 0,81 0,51 0,13
1995 46921,32 29760,91 8170,15 6051,23 1834,91 547,24 212,72 273,94 70,23 63,43 17,41 12,90 3,91 1,17 0,45 0,58 0,15
1996 45376,16 28330,24 7762,42 6223,37 1840,71 632,42 250,88 283,87 52,25 62,43 17,11 13,72 4,06 1,39 0,55 0,63 0,12
1997 49428,23 31401,79 8578,90 6673,26 1682,98 575,47 194,19 274,81 46,83 63,53 17,36 13,50 3,40 1,16 0,39 0,56 0,09
1998 49491,84 30783,48 8919,45 6709,22 1922,48 640,83 212,69 261,39 42,30 62,20 18,02 13,56 3,88 1,29 0,43 0,53 0,09
1999 47511,12 30940,35 7557,26 5960,35 2007,07 543,40 184,91 288,39 29,40 65,12 15,91 12,55 4,22 1,14 0,39 0,61 0,06
2000 40831,47 25411,72 7968,03 4673,57 1640,73 716,01 136,72 258,70 25,98 62,24 19,51 11,45 4,02 1,75 0,33 0,63 0,06
2001 40152,38 26073,30 8102,99 3928,52 1101,47 521,24 186,09 211,46 27,30 64,94 20,18 9,78 2,74 1,30 0,46 0,53 0,07
2002 50404,47 32957,61 9754,26 5018,98 1286,05 714,70 390,61 234,05 48,21 65,39 19,35 9,96 2,55 1,42 0,77 0,46 0,10
2003 33416,41 20670,42 6432,20 4189,68 973,80 571,51 352,69 195,82 30,28 61,86 19,25 12,54 2,91 1,71 1,06 0,59 0,09
2004 50951,79 33251,55 9267,40 5722,63 1223,39 777,89 369,94 264,69 74,29 65,26 18,19 11,23 2,40 1,53 0,73 0,52 0,15
2005 54875,43 35890,04 9153,81 7038,79 1256,23 648,93 404,06 281,64 201,95 65,40 16,68 12,83 2,29 1,18 0,74 0,51 0,37
2006 44545,71 28877,24 7933,84 5004,77 1059,66 628,12 422,70 257,53 361,85 64,83 17,81 11,24 2,38 1,41 0,95 0,58 0,81
2007 49106,58 32889,33 8501,95 5440,37 491,76 662,40 697,60 213,28 209,90 66,98 17,31 11,08 1,00 1,35 1,42 0,43 0,43
2008 51120,84 34194,84 9335,78 5702,98 380,35 582,79 517,19 258,25 148,66 66,89 18,26 11,16 0,74 1,14 1,01 0,51 0,29
2009 50252,71 33822,07 8542,06 6006,73 401,02 598,05 528,13 277,41 77,25 67,30 17,00 11,95 0,80 1,19 1,05 0,55 0,15
2010 52784,93 35652,00 9161,24 5929,51 366,59 628,31 776,45 196,73 74,10 67,54 17,36 11,23 0,69 1,19 1,47 0,37 0,14
2011 49663,60 31718,72 9726,92 6096,05 344,98 639,95 750,44 249,88 136,65 63,87 19,59 12,27 0,69 1,29 1,51 0,50 0,28
2012 44216,07 27622,23 9440,84 5378,97 290,22 460,34 742,83 219,16 61,47 62,47 21,35 12,17 0,66 1,04 1,68 0,50 0,14
2013 39155,52 25371,32 7449,09 4634,03 235,08 561,54 642,60 224,71 37,15 64,80 19,02 11,83 0,60 1,43 1,64 0,57 0,09
2014 53897,79 34292,96 10456,78 7037,70 339,59 538,10 891,67 278,67 62,33 63,63 19,40 13,06 0,63 1,00 1,65 0,52 0,12
2015 54144,92 34536,75 10039,80 7578,39 319,53 655,67 638,67 305,15 70,96 63,79 18,54 14,00 0,59 1,21 1,18 0,56 0,13
2016 55437,10 34941,88 10275,84 8025,98 300,30 462,25 991,71 330,04 109,11 63,03 18,54 14,48 0,54 0,83 1,79 0,60 0,20
2017 43897,50 26502,39 8871,90 6573,33 278,18 344,97 931,31 295,70 99,71 60,37 20,21 14,97 0,63 0,79 2,12 0,67 0,23
2018 54011,68 34331,22 9483,94 7932,26 276,93 775,88 799,57 313,99 97,90 63,56 17,56 14,69 0,51 1,44 1,48 0,58 0,18
2019 54342,28 34525,00 10259,24 7589,81 265,36 489,93 749,65 364,32 98,98 63,53 18,88 13,97 0,49 0,90 1,38 0,67 0,18
Slika KM22-3: Bilančni presežek dušika v slovenskem kmetijstvu za obdobje 1992–2019
Viri:

KIS, 2021

Prikaži podatke
Bruto bilančni presežek [t N] Izpusti [t N] Neto bilančni presežek [t N] KZU [1000 ha] Bruto bilančni presežek [kg N/ha] Izpusti [kg N/ha] Neto bilančni presežek [kg N/ha]
1992 62520,13 19273,16 43246,97 555,87 112,47 34,67 77,80
1993 53577,23 17832,79 35744,45 552,76 96,93 32,26 64,67
1994 33179,98 17775,87 15404,12 537,59 61,72 33,07 28,65
1995 35088,83 17806,07 17282,76 524,97 66,84 33,92 32,92
1996 34011,06 17025,60 16985,46 513,47 66,24 33,16 33,08
1997 31603,85 16988,00 14615,85 494,27 63,94 34,37 29,57
1998 32834,83 17229,01 15605,81 490,92 66,88 35,10 31,79
1999 35098,72 17193,25 17905,47 498,59 70,40 34,48 35,91
2000 43580,34 17854,63 25725,71 508,96 85,63 35,08 50,55
2001 43900,12 17628,80 26271,31 509,62 86,14 34,59 51,55
2002 34291,56 18450,23 15841,33 505,46 67,84 36,50 31,34
2003 49522,03 17332,46 32189,56 509,71 97,16 34,00 63,15
2004 25924,11 16345,50 9578,61 490,52 52,85 33,32 19,53
2005 21871,47 16469,23 5402,23 508,76 42,99 32,37 10,62
2006 33386,25 16603,02 16783,23 490,32 68,09 33,86 34,23
2007 29737,66 17080,53 12657,13 498,47 59,66 34,27 25,39
2008 21497,04 16006,72 5490,32 492,42 43,66 32,51 11,15
2009 25426,90 16492,30 8934,61 468,50 54,27 35,20 19,07
2010 21505,31 15985,37 5519,94 482,65 44,56 33,12 11,44
2011 22620,89 15378,78 7242,12 458,20 49,37 33,56 15,81
2012 27246,03 15328,05 11917,99 479,65 56,80 31,96 24,85
2013 32926,40 15125,80 17800,60 478,89 68,76 31,59 37,17
2014 20289,66 15376,02 4913,64 482,22 42,08 31,89 10,19
2015 21404,84 15631,28 5773,56 476,86 44,89 32,78 12,11
2016 19988,29 15801,32 4186,97 477,67 41,85 33,08 8,77
2017 31081,73 15548,12 15533,60 481,42 64,56 32,30 32,27
2018 20730,96 15588,70 5142,26 477,30 43,43 32,66 10,77
2019 20735,53 15382,62 5352,91 479,82 43,22 32,06 11,16
Slika KM22-4: Učinkovitost izkoriščanja dodanega dušika na kmetijskih zemljiščih (% od vnosa)
Viri:

KIS, 2021

Prikaži podatke
Vnos [kg N/ha] Odvzem [kg N/ha] Učinkovitost N [%]
1992 164,20 51,72 31,50
1993 150,07 53,14 35,41
1994 154,34 92,62 60,01
1995 156,22 89,38 57,21
1996 154,61 88,37 57,16
1997 163,94 100,00 61,00
1998 167,70 100,81 60,12
1999 165,69 95,29 57,51
2000 165,85 80,23 48,37
2001 164,93 78,79 47,77
2002 167,56 99,72 59,51
2003 162,72 65,56 40,29
2004 156,72 103,87 66,28
2005 150,85 107,86 71,50
2006 158,94 90,85 57,16
2007 158,17 98,52 62,28
2008 147,47 103,81 70,40
2009 161,54 107,26 66,40
2010 153,92 109,36 71,05
2011 157,76 108,39 68,71
2012 148,99 92,18 61,87
2013 150,52 81,76 54,32
2014 153,85 111,77 72,65
2015 158,43 113,54 71,67
2016 157,90 116,06 73,50
2017 155,66 91,18 58,58
2018 156,43 113,16 72,34
2019 156,22 113,26 72,50
Slika KM22-5: Bruto bilančni presežek dušika v državah članicah Evropske unije v obdobju 2006–2015
Viri:

Eurostat, 2019

Prikaži podatke
2006 [kg N/ha] 2007 [kg N/ha] 2008 [kg N/ha] 2009 [kg N/ha] 2010 [kg N/ha] 2011 [kg N/ha] 2012 [kg N/ha] 2013 [kg N/ha] 2014 [kg N/ha] 2015 [kg N/ha] 2006-2015 [kg N/ha]
Romunija 13 32 14 18 -1 -11 16 4 -1 9 9,30
Bolgarija 24 36 16 20 14 12 24 16 28 28 21,80
Latvija 21 20 17 22 29 28 24 28 28 28 24,50
Estonija 32 22 36 25 31 32 28 23 22 22 27,30
Avstrija 26 31 30 21 26 28 30 41 30 41 30,40
Španija 36 34 27 31 35 29 34 29 39 39 33,30
Madžarska 27 47 20 26 38 31 42 38 27 39 33,50
Litva 50 28 34 35 44 40 29 31 25 25 34,10
Slovaška 40 50 29 29 46 32 41 41 19 38 36,50
Irska 55 47 27 29 34 23 29 44 40 42 37
Portugalska 28 43 33 36 41 39 43 37 42 41 38,30
Švedska 50 45 51 30 42 42 32 35 31 32 39
Francija 46 52 52 39 40 52 40 45 45 42 45,30
Finska 56 43 51 38 57 50 48 47 48 49 48,70
EU 56 56 51 46 49 49 50 49 47 51 50,40
Poljska 62 52 57 48 52 53 48 55 40 48 51,50
Slovenija 69 60 45 55 46 50 57 69 43 45 53,90
Grčija 79 88 69 65 71 52 50 56 59 59 64,80
Italija 74 68 65 60 59 63 80 70 66 66 67,10
Češka 82 86 80 56 67 79 88 76 63 98 77,50
Nemčija 94 79 84 65 78 89 75 79 66 82 79,10
Hrvaška 108 121 115 62 81 93 86 44 48 60 81,80
Združeno kraljestvo 87 88 82 84 90 85 87 88 85 83 85,90
Danska 102 105 106 87 90 88 83 87 80 80 90,80
Luksemburg 129 123 122 120 127 138 125 127 129 129 126,90
Belgija 152 145 124 129 142 143 143 138 132 132 138
Malta 232 244 215 200 169 132 141 147 147 147 177,40
Nizozemska 213 198 175 172 173 172 169 169 160 189 179
Ciper 153 159 201 178 191 199 184 179 194 194 183,20

Cilji

  • Zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na vode, tla in zrak;
  • uravnotežena poraba dušika iz mineralnih in živinskih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov;
  • rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje;
  • zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje;
  • zmanjšanje negativnih vplivov na vode, tla in zrak.

Glavni viri vnosa dušika v kmetijstvu predstavljajo živinska (48 %) in mineralna (39 %) gnojila. Atmosferska depozicija k vnosu dušika prispeva 9 %, biološka fiksacija pri metuljnicah 3 %, semena in sadike 0,4 % ter druga organska gnojila 0,2 %. V obdobju 1992–2019 se je skupni vnos dušika zmanjšal za 15 %. Glavni vzrok je 27 % zmanjšanje porabe dušika iz mineralnih gnojil. Vnos dušika iz živinskih gnojil se je zmanjšal za 10 %. Zaradi zmanjšanih površin kmetijskih zemljišč v uporabi se je za 12 % zmanjšal vnos atmosferskega dušika ter za 13 % vnos dušika s semeni in sadikami. Zaradi povečanega obsega pridelovanja metuljnic se je biološka fiksacija dušika povečala za 129 %. Za 4 % se je zmanjšal tudi vnos dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, kar gre pripisati predvsem 17 % zmanjšanju vnosa dušika iz mineralnih gnojil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi.  

Letni odvzem dušika s pridelki je v obdobju 1992–2019 variiral med 52 in 116 kg na ha. Variabilnost je bila predvsem posledica vremenskih razmer, saj je bil za sušna leta značilen znatno manjši odvzem dušika. Odvzem dušika se je na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi v tem obdobju sicer povečal za 46 %. Glavni vir odvzema dušika predstavlja trajno travinje (64 %), sledijo žita (18 %) in zelena krma z njiv (12 %). Ostali kmetijski pridelki (korenovke, gomoljnice, sadje, zelenjadnice, stročnice ter industrijske rastline) skupaj predstavljajo 5 % odvzema dušika.

Bruto bilančni presežek dušika se je v obdobju 1992–2019 gibal od 42 do 112 kg na hektar. Največje presežke (več kot 80 kg N/ha) smo zabeležili v sušnih letih 1992, 1993, 2000, 2001 in 2003, ko so bili odvzemi dušika s pridelki manjši. Analiza trenda je pokazala, da se je bruto bilančni presežek dušika v obdobju 1992–2019 zmanjšal za 1,6 kg N/ha na leto oziroma za 50 % prek celotnega obdobja. Neto bilančni presežek se je v tem obdobju zmanjšal za 1,5 kg/ha na leto oziroma za 81 %. Manjši bilančni presežek dušika je predvsem posledica 46 % povečanega odvzema dušika s pridelki ter 4 % manjšega vnosa dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Manjša presežka kažeta na boljše gospodarjenje z dušikom in posledično na zmanjšanje izpustov dušikovih spojin v okolje. Če smo v obdobju 1992–2003 s kmetijskih zemljišč s pridelki odnesli 51 % vnesenega dušika, smo v obdobju 2004–2019 ta odstotek povečali na 67 %.

V obdobju 2006–2015 je Slovenija izkazovala nekoliko večji povprečni bruto bilančni presežek dušika (54 kg N/ha) kot države članice EU (50 kg N/ha). To je med drugim tudi posledica velikega deleža travinja v strukturi kmetijskih zemljišč in s tem povezano razvito živinorejo, za katero so značilne obsežne emisije dušikovih spojin v zrak.

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu je izračunan v skladu z OECD-Eurostat metodologijo (European Commission, Eurostat, 2013). Razlikujemo bruto in neto bilančni presežek dušika. Bruto bilančni presežek dušika je razlika med skupnim (bruto) vnosom in odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč. Neto bilančni presežek dušika izračunamo tako, da od bruto vnosa odštejemo dušik, ki se z različnimi plini izgubi v zrak. Izpusti v zrak so izračunani po EMEP/EEA (2019) in IPCC (2006) metodologiji. Gre za metodologiji, na podlagi katerih Slovenija poroča po Konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) ter po Konvenciji LRTAP.  

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki o vnosu, odvzemu, izpustih in bilančnem presežku dušika so prikazani v tonah dušika (t N) ter v kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg N/ha). Njihove spremembe v obdobju 1992–2019 so ob predpostavki linearnega trenda izražene v %. Struktura vnosa in odvzema dušika je izražena v %.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bilančni presežek dušika v kmetijstvu

kg N/ha

Kmetijski inštitut Slovenije

1992–2019

Februar za predpreteklo leto

Letno

10. 3. 2021

Da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1=uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): /

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov

Podatki o bruto bilančnem presežku dušika za države članice Evropske unije so povzeti s spletne strani Eurostat. Opis metodologije zbiranja podatkov je pojasnjen na spletni strani Eurostat (https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/aei_pr_gnb_esms.htm).   

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o bruto bilančnem presežku dušika v kmetijstvu za države članice Evropske unije so za obdobje 10 let (2006–2015) prikazani v kilogramih dušika na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg N/ha).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bruto bilančni presežek dušika v kmetijstvu

kg N/ha

Eurostat (https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=aei_pr_gnb&lan…)

2006–2015

Z nekajletno zamudo

Občasno

9. 9. 2019

Da
Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

EMEP/EEA. 2019. EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook 2019. Technical guidance to prepare national emission inventories, EEA Report No 13/2019, European Environment Agency.

European Commission, EUROSTAT 2013. Methodology and Handbook EUROSTAT/OECD. Nutrient Budgets EU 27, Norway, Switzerland.

IPCC 2006. IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories. Volume 4, Agriculture, forestry and other land use. Eggleston H.S., Buendia L., Miwa K., Ngara T. and Tanabe K. (ur.), IGES, Japan.

Datum zadnje osvežitve
01.04.2021
Avtor(ji)

Janez Sušin, Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije