Kazalec prikazuje intenzivnost izpustov SO₂, NO_x in CO₂ iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah toplarnah. Kazalec je izračunan kot količnik izpustov posamezne snovi in proizvodnje električne energije in toplote.

CO₂ je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v ozračju Zemlje, zaradi česar temperatura na njenem površju narašča. To bo imelo številne neposredne (pogostejši in daljši vročinski valovi, itd.) in posredne (večja pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja in izpustom (sekundarnih) prašnih delcev. Iz NO_x s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO₂ prispeva k zakisovanju ozračja ter izpustom (sekundarnih) prašnih delcev.

Javne termoelektrarne (TE) in termoelektrarne-toplarne (TE-TO) so podjetja, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije in toplote. Pri proizvodnji električne energije je upoštevana proizvodnja na generatorju.

Proizvodnja električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah pri izpustih SO₂, NO_x in CO₂ predstavlja največji oziroma drugi največji vir, zato zmanjšanje izpustov v tem sektorju pomembno prispeva k njihovemu zmanjšanju na ravni države in s tem k zmanjšanju obremenjevanja okolja.

Izpusti SO₂, NO_x in CO₂ so na enoto proizvedene električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah leta 2015 znašali 3,4 kgSO₂/toe, 7,8 kgNO_x/toe in 7,8 tCO₂/toe. V obdobju 1992–2015 so se vse intenzivnosti zmanjšale. Najbolj, za 99 %, se je zmanjšala intenzivnost izpustov SO₂. Glede na leto 2000 se je intenzivnost zmanjšala za 98 %. To je zlasti posledica namestitve razžveplalnih naprav, postopne zamenjave premoga v termoelektrarni toplarni Ljubljana (TE-TOL) do leta 2002 ter tudi ustavitve blokov 1 - 4 termoelektrarne Šoštanj in Termoelektrarne Trbovlje. Pomemben vpliv je imelo tudi povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije in toplote, delno tudi zaradi zaustavitev zgoraj navedenih enot (glej kazalec EN31 Učinkovitost sistema proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije in toplote). Nadaljnje zmanjšanje se pričakuje zaradi zamenjave premoga z zemeljskim plinom. Glede na povprečje EU-28 je bila leta 2014 intenzivnost v Sloveniji višja za 2 %, medtem ko je bila leta 2000 višja za 452 % (Slika 2). Slovenija je med državami EU-28 po velikosti zmanjšanja intenzivnosti izpustov SO₂ na četrtem mestu, največje zmanjšanje je bilo doseženo v Latviji. V obdobju 2000-2014 se je intenzivnost izpustov SO₂ v Sloveniji zmanjšala za 94 %.

Intenzivnost izpustov NO_x je bila leta 2015 za 73 % nižja kot leta 1992 ter za 71 % nižja kot leta 2000. Večje znižanje se je zgodilo v letih 2003 in 2004, kar lahko pripišemo izvedbi primarnih ukrepov v termoelektrarnah. Dodatno se je intenzivnost znižala leta 2007 zaradi izgradnje recirkulacije dimnih plinov na bloku 5 termoelektrarne Šoštanj ter leta 2009 zaradi izgradnje plinskih enot v isti termoelektrarni. Leta 2015 je k znižanju intenzivnosti prispeval zagon nove enote TEŠ 6, ki je opremljena s sistemom za čiščenje NO_x iz dimnih plinov (deNO_x). V prihodnje se bo intenzivnost NO_x še zniževala, saj se morajo koncentracije izpustov NO_x še znižati zaradi zaostrovanja zahtev po Uredbi o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Ur.l. RS, št. 73/05) ter novi direktivi o industrijskih emisijah (2010/75/EU), kar bo vplivalo na prenehanje obratovanja starih enot. V primerjavi s povprečjem EU-28 je bila intenzivnost izpustov NO_x leta 2014 v Sloveniji za 56 % višja, v obdobju 2000-2014 pa se je odstopanje znižalo za 62 odstotnih točk. Velika razlika v intenzivnosti med EU-28 in Slovenijo je posledica dejstva, da v Sloveniji praktično ni termoelektrarn na zemeljski plin, ki imajo boljšo učinkovitost od naprav na trdna goriva ter nižje izpuste na enoto proizvedene električne energije.

Najmanj se je zmanjšala intenzivnost izpustov CO₂, in sicer za 32 % v obdobju 1992-2015 ter za 26 % v obdobju 2000-2015. Po letu 2001, ko je bila intenzivnost le 3 % nižja kot leta 1992 se je le-ta z izjemo let 2004 in 2007 vsakoletno znižala. Najbolj se je intenzivnost zmanjšala v zadnjem letu, kot posledica zagona enote TEŠ 6, ki ima višji izkoristek kot stare enote (43 % proti 33 % povprečnemu izkoristku starih blokov). Znižanje intenzivnosti skozi celotno obdobje je posledica izboljšanja povprečnega izkoristka proizvodnje obstoječih naprav ter znižanja porabe premoga zaradi ustavitve blokov TEŠ 1 – 4 in TET, prigradnje plinskih turbin ter tudi sosežiga lesne biomase. V prihodnosti se s povečanjem porabe zemeljskega plina na račun porabe trdnih goriv ter postavitvijo novih naprav z višjimi izkoristki (plinske enote) pričakuje nadaljnje padanje tega kazalca. Glede na EU-28 je bila intenzivnost CO₂ v Sloveniji leta 2014 višja za 20 %, v obdobju 2000-2014 pa se je oddaljenost od povprečne intenzivnosti v EU-28 zmanjšala za 9 odstotnih točk.