KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Raven intenzifikacije kmetijstva v Sloveniji je zmerna in predvsem poteka v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. Število glav velike živine (GVŽ) na ha kmetijske zemlje v obdelavi kot najbolj agregatni kazalec proizvodne intenzivnosti je stabilno, obremenitev pa se je v obdobju 2000 - 2013 podobno kot v drugih državah članicah EU celo nekoliko zmanjšala. Zaradi ekonomskih pritiskov (tržno-cenovnih) so kmetijska gospodarstva prisiljena v zmanjševanje stroškov in povečevanje produktivnosti ter intenzivnosti kmetijske proizvodnje. V Sloveniji se v obdobju 2007-2013 intenzivnost kmetijske proizvodnje zmerno povečuje. Povečanje je posledica kontinuiranega zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev in koncentracije kmetijske pridelave.


Intenzifikacija kmetijstva je proces, ki posledično zmanjšuje proizvodne stroške na enoto kmetijskega proizvoda. Proizvodni stroški so funkcija stroškov dela, zemljišč in kapitala. Kapitalsko intenzivno kmetijstvo se razvije tam, kjer je razpoložljivost dela in predvsem zemljišč omejena (Belgija, Nizozemska). Kjer sta omejena kapital in zemljišča, se je razvilo delovno intenzivno kmetijstvo (Indija, Kitajska), kjer pa sta omejena kapital in delo, se je razvilo kmetijstvo, ki za svoj razvoj potrebuje veliko zemljišč (Argentina). Vsaka od teh treh oblik intenzifikacije ima različne vplive na okolje, naravo in socialno sestavo podeželskih območij.

Kazalec za opredelitev intenzivnosti kmetijstva je prikazan z: - deležem in trendom kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo oziroma s pridelavo pšenice in koruze,  - obtežbo oziroma številom glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU),  - gibanjem proizvodnje mleka oziroma pšenice in koruze za zrnje na hektar. 


Grafi

Slika KM04-1: Intenzivnost prireje in pridelave: povprečni pridelek pšenice in koruze na hektar, mlečnost krav ter število glav velike živine na hektar kmetijske zemlje v uporabi, 2000-2015
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2016.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
pšenica t/ha 4 5 5 4 5 5 4 4 5 4
koruza t/ha 6 5 8 5 8 8 7 8 7 8
živina GVŽ/ha KZU 1 1 1 1
mlečnost t/kravo 5 5 5 5 5 5 6 6 6 6
2010 2011 2012 2013 2014 2015
pšenica t/ha 5 5 6 4 5 5
koruza t/ha 9 9 7 5 9 9
živina GVŽ/ha KZU 1 1 1 1
mlečnost t/kravo 6 6 6
Slika KM04-2: Kmetijska gospodarstva v Sloveniji glede na število živine, 2000-2013
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2013.

Prikaži podatke
Ovce Prašiči Govedo Koze Konji GVŽ – skupaj
2000 št. Glav/gospodarstvo 22.2 13.5 8.9 6.2 3.1 6.1
2003 št. Glav/gospodarstvo 22.7 15.4 10.2 7.2 3.6 6.6
2005 št. Glav/gospodarstvo 22.8 14.9 10.6 7.5 3.8 6.3
2007 št. Glav/gospodarstvo 22.9 17.2 11.6 8.4 3.9 6.8
2010 št. Glav/gospodarstvo 22.3 14.4 13.1 8.3 3.8 7.2
2013 št. Glav/gospodarstvo 20.9 12.1 13.6 8.6 3.6 6.9
2016 št. Glav/gospodarstvo 21.9 12.1 14.8 8.4 3.4 7.5
2000 št. Gospodarstev 4330 44623 56097 4775 4634 77452
2003 št. Gospodarstev 5281 39484 46736 3974 4728 68909
2005 št. Gospodarstev 5747 33945 43675 4108 5128 66909
2007 št. Gospodarstev 5923 31690 40842 4133 5081 63549
2010 št. Gospodarstev 6181 26441 36119 4214 5948 58648
2013 št. Gospodarstev 6243 23700 34087 4022 6020 57749
2016 št. Gospodarstev 6143 22634 32794 4615 5838 55814
2000 št. Glav 96027 601953 499546 29385 14407 470498
2003 št. Glav 119631 607881 478331 28690 16879 456167
2005 št. Glav 131126 505161 461224 30826 19249 421587
2007 št. Glav 135887 544405 472363 34593 19623 433382
2010 št. Glav 137737 382031 472333 34864 22673 421553
2013 št. Glav 130657 287498 462066 34542 21832 399349
2016 št. Glav 134799 273170 486004 38769 19566 418512
Slika KM04-3: Kmetijska gospodarstva v Sloveniji glede na pridelavo pšenice in koruze, 2000-2013
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2013

Prikaži podatke
2000 2003 2005 2007 2009,5 2013
Pšenica ha/gospodarstvo 1.24 1.4 1.36 1.52 1.71 1.78
Koruza ha/gospodarstvo 1.07 1.22 1.24 1.42 1.47 1.72
Pšenica število gospodarstev 30857 25380 21980 20917 18524 18267
Pšenica ha 38190 35517 29845 31861 31714 32561
Koruza število gospodarstev 44826 36141 34212 28844 24795 24670
Koruza ha 48009 44137 42369 40905 36433 42375
Slika KM04-4: Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijske zemlje v uporabi (KZU) v Sloveniji in izbranih državah
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2013; Eurostat, 2016.

Prikaži podatke
Belgija Slovenija Avstrija Grčija
2000 GVŽ/ha KZU 3.13 0.97 0.79 0.71
2003 GVŽ/ha KZU 2.84 0.94 0.77 0.66
2005 GVŽ/ha KZU 2.8 0.87 0.75 0.62
2007 GVŽ/ha KZU 2.76 0.89 0.78 0.61
2010 GVŽ/ha KZU 2.8 0.89 0.87 0.46
2013 GVŽ/ha KZU 2.74 0.84 0.89 0.44
2000 število GVŽ 4359330 470498 2673930 2540110
2003 število GVŽ 3956250 456167 2508220 2628970
2005 število GVŽ 3884560 421587 2453730 2479650
2007 število GVŽ 3787770 433382 2473240 2626560
2010 število GVŽ 3798680 421553 2517170 2406520
2013 število GVŽ 3584440 399349 2439090 2142980
2000 ha KZU 1393780 485879 3388230 3583190
2003 ha KZU 1394400 486473 3257220 3967770
2005 ha KZU 1385580 485432 3266240 3983790
2007 ha KZU 1374430 488774 3189110 4076230
2010 ha KZU 1358020 474432 2878170 5177510
2013 ha KZU 1307900 477023 2726890 4856780
Slika KM04-5: Povprečna mlečnost krav v Sloveniji in izbranih državah
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2013; Eurostat, 2016

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Krave molznice - Slovenija število 140236 135805 139980 130711 134009 120273 112510 116391 113400 113103
Namolzeno mleko - Slovenija t 453896 472765 487683 498705 503348 508341 511017 530374 524311 516792
Povp. mlečnost - Slovenija kg/kravo 3237 3481 3484 3815 3756 4227 4542 4557 4624 4569
Krave molznice - Avstrija število 621000 597980 588970 557880 537950 534420 527420 524500 530230 532980
Namolzeno mleko - Avstrija t 2655000 2651000 2650000 2645000 2618000 2619000 2672000 2661000 2705000 2708840
Povp. mlečnost - Avstrija kg/kravo 4275 4433 4499 4741 4867 4901 5066 5073 5102 5082
Krave molznice - Belgija število 629400 611320 591010 572140 570610 548150 531910 524290 517770 517680
Namolzeno mleko - Belgija t 3124480 3088140 2894650 2828830 2845260 2867810 2836930 2878610 2849220 2954340
Povp. mlečnost - Belgija kg/kravo 4964 5052 4898 4944 4986 5232 5333 5490 5503 5707
Krave molznice - Grčija število 180000 172000 152000 149000 150000 152260 167750 150000 154000 145000
Namolzeno mleko - Grčija t 555720 610990 562430 649390 646930 695900 731390 703040 690220 683770
Povp. mlečnost - Grčija kg/kravo 3087 3552 3700 4358 4313 4570 4360 4687 4482 4716
2010 2011 2012 2013 2014 2015
Krave molznice - Slovenija število 109467 109068 111022 109571 107841 112838
Namolzeno mleko - Slovenija t 519500 525592 535057 516971 531694 553678
Povp. mlečnost - Slovenija kg/kravo 4746 4819 4819 4718 4930 4907
Krave molznice - Avstrija število 532740 527390 523370 529560 537740 534100
Namolzeno mleko - Avstrija t 2780980 2904420 2964130 2933250 3067380 3102560
Povp. mlečnost - Avstrija kg/kravo 5220 5507 5664 5539 5704 5809
Krave molznice - Belgija število 517740 510650 503540 515990 519090 528780
Namolzeno mleko - Belgija t 3066640 3446370 3412020 3474760 3689440 3988110
Povp. mlečnost - Belgija kg/kravo 5923 6749 6776 6734 7108 7542
Krave molznice - Grčija število 144000 130000 132000 130000 135000 111000
Namolzeno mleko - Grčija t 687730 638090 663730 652000 619000 612400
Povp. mlečnost - Grčija kg/kravo 4776 4908 5028 5015 4585 5517
Slika KM04-6: Povprečni pridelek pšenice v Sloveniji, EU-28 in izbranih državah
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2013; Eurostat, 2016.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Površina pšenice - Slovenija ha 38190 39335 35729 35585 32385 30059 32083 32040 35413 34534
Pridelek pšenice - Slovenija t 162559 181083 174868 122920 146829 141293 134449 133339 160297 136904
Povp. pridelek pšenice - Slovenija t/ha 4.26 4.6 4.89 3.45 4.53 4.7 4.19 4.16 4.53 3.96
Površina pšenice - EU-28 000 ha 26862.36 26656.47 27235.15 24889.02 26811.43 26621.82 25034.53 24986.92 26670.19 25808.98
Pridelek pšenice - EU-28 000 t 133407.34 126870.08 134207.21 111947.4 149868.54 135769.14 127371.52 120803.8 151454.55 139299.42
Povp. pridelek pšenice - EU-28 t/ha 4.97 4.76 4.93 4.5 5.59 5.1 5.09 4.83 5.68 5.4
Površina pšenice - Avstrija ha 293806 287777 288764 272001 290200 289000 284600 293000 296800 309100
Pridelek pšenice - Avstrija t 1312962 1508283 1434208 1191380 1191380 1718800 1396300 1399300 1689700 1523400
Povp. pridelek pšenice - Avstrija t/ha 4.47 5.24 4.97 4.38 4.11 5.95 4.91 4.78 5.69 4.93
Površina pšenice - Belgija ha 213141 181042 202420 199319 213000 213800 210400 210000 224000 211500
Pridelek pšenice - Belgija t 1687618 1457396 1675000 1692900 1913100 1799400 1719500 1645300 1944300 1978100
Povp. pridelek pšenice - Belgija t/ha 7.92 8.05 8.27 8.49 8.98 8.42 8.17 7.83 8.68 9.35
Površina pšenice - Grčija ha 832800 931100 890300 851300 838800 845500 685170 623480 657370 698500
Pridelek pšenice - Grčija t 1858000 1830400 1783000 1631700 1773700 1761000 1574900 1383660 1939360 1829860
Povp. pridelek pšenice - Grčija t/ha 2.23 1.97 2 1.92 2.11 2.08 2.3 2.22 2.95 2.62
2010 2011 2012 2013 2014 2015
Površina pšenice - Slovenija ha 31946 29665 34586 31758 33124 30734
Pridelek pšenice - Slovenija t 153481 153575 188065 138235 173245 157058
Povp. pridelek pšenice - Slovenija t/ha 4.8 5.18 5.44 4.35 5.23 5.11
Površina pšenice - EU-28 000 ha 26021.61 26212.45 25875.62 25780.42 26713.01 24817.37
Pridelek pšenice - EU-28 000 t 136926.45 139575.92 134362.15 144303.97 157342.41 153625.26
Povp. pridelek pšenice - EU-28 t/ha 5.26 5.32 5.19 5.6 5.89 6.19
Površina pšenice - Avstrija ha 302850 304330 308180 297290 304650 302970
Pridelek pšenice - Avstrija t 1517800 1781840 1275500 1597710 1804020 1725740
Povp. pridelek pšenice - Avstrija t/ha 5.01 5.85 4.14 5.37 5.92 5.7
Površina pšenice - Belgija ha 213000 200710 217100 201860 210760 221780
Pridelek pšenice - Belgija t 1912800 1687730 1834600 1843600 1918980 2076260
Povp. pridelek pšenice - Belgija t/ha 8.98 8.41 8.45 9.13 9.11 9.36
Površina pšenice - Grčija ha 642550 543700 563200 545210 544370 446370
Pridelek pšenice - Grčija t 1661100 1701010 1567570 1686410 1618770 1127200
Povp. pridelek pšenice - Grčija t/ha 2.59 3.13 2.78 3.09 2.97 2.53
Slika KM04-7: Povprečni pridelek koruze za zrnje v Sloveniji, EU-28 in izbranih državah
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2013; Eurostat, 2016.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Površina koruze - Slovenija ha 48009 47571 45525 44137 45996 42369 39839 40906 43698 38611
Pridelek koruze - Slovenija t 282393 257546 371365 224223 357621 351168 276106 308259 319902 302600
Povp. pridelek koruze - Slovenija t/ha 5.88 5.41 8.16 5.08 7.78 8.29 6.93 7.54 7.32 7.84
Površina koruze - EU-28 000 ha 9691.32 9861.07 9655.82 10078.1 10399.4 9255.15 8788.13 8519.21 9117.22 8591.29
Pridelek koruze - EU-28 000 t 52565.85 62799.94 61957.07 53572.55 73382.13 65006.55 57345.81 49987.44 65862.03 60028.9
Povp. pridelek koruze - EU-28 t/ha 5.42 6.37 6.42 5.32 7.06 7.02 6.53 5.87 7.22 6.99
Površina koruze - Avstrija ha 164057 171420 172230 173306 178700 167200 159300 170900 194100 178500
Pridelek koruze - Avstrija t 1617535 1493010 1666605 1452054 1653700 1724800 1471700 1696500 2147200 1890500
Povp. pridelek koruze - Avstrija t/ha 9.86 8.71 9.68 8.38 9.25 10.32 9.24 9.93 11.06 10.59
Površina koruze - Belgija ha 35783 40555 47392 52723 52200 54300 56500 58200 72015 66700
Pridelek koruze - Belgija t 397375 460874 530700 554700 637800 634100 575900 698900 858800 808100
Povp. pridelek koruze - Belgija t/ha 11.11 11.36 11.2 10.52 12.22 11.68 10.19 12.01 11.93 12.12
Površina koruze - Grčija ha 208200 210000 225300 249800 251400 241000 179130 190340 240100 240060
Pridelek koruze - Grčija t 1850000 1900000 2002000 2205700 2210000 2169000 1646630 1927540 2472140 2351870
Povp. pridelek koruze - Grčija t/ha 8.89 9.05 8.89 8.83 8.79 9 9.19 10.13 10.3 9.8
2010 2011 2012 2013 2014 2015
Površina koruze - Slovenija ha 36433 40185 39166 41857 38331 37743
Pridelek koruze - Slovenija t 311120 349030 277360 226630 350730 338710
Povp. pridelek koruze - Slovenija t/ha 8.54 8.69 7.08 5.41 9.15 8.97
Površina koruze - EU-28 000 ha 8235.68 9214.34 9779.34 9700.54 9547.54 9195.87
Pridelek koruze - EU-28 000 t 59750.56 70665.81 59820.31 67036.86 77878.32 59314.83
Povp. pridelek koruze - EU-28 t/ha 7.26 7.67 6.12 6.91 8.16 6.45
Površina koruze - Avstrija ha 201140 217100 219700 201920 216320 188730
Pridelek koruze - Avstrija t 1955990 2453130 2351370 1639020 2334390 1637910
Povp. pridelek koruze - Avstrija t/ha 9.72 11.3 10.7 8.12 10.79 8.68
Površina koruze - Belgija ha 69800 72030 67200 74170 62830 58400
Pridelek koruze - Belgija t 745900 859690 733600 837600 778570 692960
Povp. pridelek koruze - Belgija t/ha 10.69 11.94 10.92 11.29 12.39 11.87
Površina koruze - Grčija ha 151550 181880 183950 183010 159920 151450
Pridelek koruze - Grčija t 1718460 2165790 2009790 2134250 1768000 1611000
Povp. pridelek koruze - Grčija t/ha 11.34 11.91 10.93 11.66 11.06 10.64
Slika KM04-8: Število GVŽ na ha KZU po občinah
Viri:

Popis kmetijskih gospodarstev, 2010.


Cilji

Intenzifikacija kmetijstva je proces, ki lahko v nenadzorovanih razmerah predstavlja enega najobsežnejših pritiskov na naravo in okolje, zato je glede tega več nasprotujočih si ciljev:

  • Prestrukturiranje v kmetijstvu, povečanje produktivnosti ter povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva (program razvoja podeželja 2014-2020
  • odprava lakote, doseči prehransko varnost in izboljšano prehrano in spodbujanje trajnostnega kmetijstva (Agenda 2030)
  • varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala Unije (7. okoljski akcijski program)
  • varovanje državljanov Unije pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem (7. okoljski akcijski program)

Po podatkih raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev se je v letu 2013  80% vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji  ukvarjalo  z raznimi živinorejskimi proizvodnimi usmeritvami, od tega kar 59 % z govedorejo. Število tistih, ki se ukvarjajo z živinorejo, se je samo v obdobju 2000 –2013  zmanjšalo za četrtino.

Povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo, usmerjeno v živinorejo, glede na začasne podatke raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev 2016  redi 7,5 glave velike živine, kar je skoraj četrtino več (23,4%) kakor na začetku obravnavanega obdobja. Podobno kakor v drugih državah EU se obtežba tudi v Sloveniji zmanjšuje, samo v obdobju 2000 - 2013 se je zmanjšala za 14%. Prikaz števila glav velike živine na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na občinski ravni v letu 2010 kaže na razmeroma netipično in razpršeno prostorsko porazdelitev območij z različno obtežbo.

Navkljub zelo hitremu upadanju gospodarstev, usmerjenih v prirejo mleka, in nekoliko manj izrazitemu nazadovanju števila krav molznic na teh gospodarstvih skupni obseg proizvodnje z rednim letnim nihanjem še vedno raste. Vzrok je izrazito povečanje koncentracije prireje mleka – povprečno število krav na gospodarstvo se je v obdobju 2000 - 2013 povečalo za 114%, hkrati pa se je povečala intenzivnost prireje.

Povprečna prireja mleka na kravo molznico (mlečnost) se je v obdobju 2000-2015  povečala za 1.670 kg ali za 52%. S skoraj 5.000 kg na kravo je Slovenija primerljiva s sosednjo Avstrijo in nekaterimi drugimi državami članicami Evropske unije.

Pšenica in koruza za zrnje sta najpomembnejši poljščini v Sloveniji, z njuno pridelavo pa se je v letu 2013 ukvarjalo 18.635 (pšenica) in 24.670 (koruza) kmetijskih gospodarstev. V obdobju med leti 2000 in 2013 se je število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo pšenice zmanjšalo za 41%, koruze pa za 45%. Ker je bil skupni obseg površin v obravnavanem obdobju pri pšenici manjši za 15% (pri koruzi so se površine zmanjšale za 12%) se je močno povečala koncentracija pridelave na gospodarstvo. Intenzivnost pridelave pšenice, merjena s količino pridelka na hektar, je v Sloveniji na ravni dolgoročnega povprečja za skoraj 0,68 t manjša kakor v EU. Hektarski pridelek se v Sloveniji že več let ne spreminja bistveno. Podobno je pri koruzi, le da je letno nihanje zaradi podnebnih dejavnikov nekoliko izrazitejše.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji povzeti po: Agenda 2030 za trajnostni razvoj, Program razvoja podeželja 2014-2020, Sedmi okoljski akcijski program EU

Izvorna baza podatkov oz. vir:: SI-STATStatistični urad RS; preračuni Kmetijski inštitut Slovenije, 2013  Skrbnik podatkov: Statistični urad RS  Datum zajema podatkov za kazalec: oktober  2016 Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke zbira Statistični urad RS in jih objavlja v rubrikah: Rastlinska pridelava, Živinoreja, Mleko in mlečni izdelki, Zemljišča in raba zemljišč, Statistični urad Republike Slovenije.

Metodologija obdelave podatkov: 

Informacije o kakovosti:  Prednosti in slabosti kazalca:  Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2  Relevantnost: 2  Točnost: 1  Časovna primerljivost: 1  Prostorska primerljivost: /

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki uporabljeni v kazalcu za članice Evropske unije  so dostopni v zbirkah podatkov EUROSTAT.

Podatki, o površinah kmetijskih zemljišč s pšenico in piro ter s koruzo, pridelkih pšenice in pire ter koruze  za članice Evropske unije ov so dostopni: - EUROSTAT > Statistics > Statistics by theme > Agriculture > Database > Crop statistics>Crop Statistics (from 2000 onwards

Podatki o številu krav molznic  so dostopni

- EUROSTAT > Statistics > Statistics by theme > Agriculture > Agricultural production>Livestock >Cattle population

Podatki o namolzenem mleku so dostopni na

- EUROSTAT > Statistics > Statistics by theme > Agriculture > Database > Milk and milk products> Cows'milk collection and products obtained - annual data

Podatki o številu kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo pšenico in piro ter koruzo so dostopni na

> Statistics > Statistics by theme > Agriculture > Database > Farm structure > Farm structure-2008 legislation>Overwiev- Farm land use> Land use: number of farms and areas of different crops by agricultural size of farm (UAA) and NUTS 2 regions

Podatki o številu kmetijskih gospodarstev, ki redijo živino so dostopni na

EUROSTAT > Statistics > Statistics by theme > Agriculture > Database > Farm structure > Farm structure-2008 legislation>Overwiev- Farm livestock> livestock: number of farms and heads of animals of different types by agricultural size of farm (UAA) and NUTS 2 regions

Skrbnik podatkov: Evropska komisija, EUROSTAT. Datum zajema podatkov za kazalec: 18.10. 2011 Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:Podatki o proizvodnji in pridelkih se zbirajo letno  Podatki o številu kmetijskih gospodarstev se zbirajo v okviru raziskave strukture kmetijskih gospodarstev, ki jo članice izvajajo  tri do štirikrat v desetletnem obdobju. Metodologija obravnavanja podatkov:

Informacije o kakovosti: - Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Glede na to, da so podatki o številu kmetijskih gospodarstev, v obdobju med dvema popolnima raziskovanjema strukture kmetijskih gospodarstev (izvedeni sta bili v letih  2000 in 2010) pridobljeni z vzorčno raziskavo, je zanesljivost podatkov odvisna predvsem od reprezentativnosti vzorca. Pri primerjavi podatkov med državami je zato potrebna določena previdnost. - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):  Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec ni povsem zanesljiv. Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Relevantnost: 2 Točnost: 2 Časovna primerljivost: 2 Prostorska primerljivost: 2


Related indicators