Kazalec prikazuje kakovost goriv, uporabljenih v različnih oblikah prometa v Sloveniji in primerjavo s kakovostjo goriv v državah EU.

Kakovost tekočih goriv v prometu neposredno vpliva na kakovost zraka. Da bi se zmanjšali vplivi na okolje, morajo imeti goriva ustrezno fizikalno-kemijsko sestavo in lastnosti, zmanjševati pa je treba tudi različne okolju in zdravju škodljive izpuste snovi v zrak, ki so posledica zgorevanja tekočih goriv. Zaradi preprečevanja čezmernih izpustov snovi v zrak so predpisane mejne koncentracije nekaterih snovi v tekočih gorivih, med katerimi velja najbolj izpostaviti žveplo, v preteklosti sta bila problematična tudi svinec in benzen. Goriva za letalski in ladijski promet vsebujejo med drugim žveplo, goriva za cestni promet pa poleg žvepla še benzen, pri čemer pa gre za izjemno nizke vsebnosti.

Žveplo, ki se v majhnih količinah naravno pojavlja v nafti in premogu, je prevladujoči vir izpustov žveplovega dioksida. Pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, prehaja v ozračje SO₂, ki zaradi svojih kislih lastnosti povzroča nastajanje kisle usedline v vodi ali na tleh. Negativne posledice zakisanja se lahko odražajo na vodnih ekosistemih rek in jezer, na gozdovih, poljščinah in drugi vegetaciji. Zaradi kislih lastnosti žveplovega dioksida, ki v realnem ozračju hitro oksidira v sulfatno obliko, so možne tudi poškodbe na zgradbah in kulturnih spomenikih, znano pa je tudi, da SO₂ po oksidaciji prispeva k nastanku trdnih delcev (aerosolov) v ozračju, ki med drugim povzročajo nastanek meglice in s tem predvsem v urbanih in industrijskih območjih zmanjšanje vidnosti.

Svinec spada med kovine, ki so človeku in okolju nevarne. Prisotnost svinca v gorivu onemogoča delovanje katalizatorjev za čiščenje izpušnih plinov, kar povzroča onesnaževanje zraka z ostanki neizgorelih ogljikovodikov, ogljikovim monoksidom, dušikovimi oksidi, metanom in drugimi okolju in človeku nevarnimi spojinami. Kot je znano, se je pri nas vsebnost svinca kot primesi motornim bencinom postopno zmanjševala od leta 1995, prepovedan pa je od leta 2001 naprej.

Benzen je rakotvorna snov, ki je v majhnih količinah prisotna že v surovi nafti, nastaja pa tudi pri tehnološkem procesu pridobivanja visoko oktanskih komponent bencina. Najbolj neposreden in učinkovit način omejevanja tovrstnih izpustov predstavlja prav zniževanje vsebnosti benzena v tekočih gorivih.

V letu 2015 je bilo za kontrolo žvepla v cestnem prometu odvzetih 108 vzorcev 95-oktanskega bencina, 26 vzorcev 98-oktanskega bencina in 151 vzorcev dizelskega goriva. V zimskih obdobjih med letoma 2005 in 2015 se je povprečna ugotovljena koncentracija žvepla v cestnem prometu zmanjševala in nato nekako ustalila pri zelo nizkih vrednostih v vseh vrstah goriv. Pri dizlu je bila v zimskem obdobju leta 2010 koncentracija 7 mg/kg, leta 2012 7,1 mg/kg, v letu 2015 pa 6,5 mg/kg. Tudi v motornih bencinih je bilo med letoma 2005 in 2015 značilno zmanjševanje vsebnosti žvepla.  V letu 2015 je bilo v NMB95 v poletnem obdobju povprečno 5 mg/kg, v NMB95/100 pa je bila večina izmerjenih vrednosti pod mejo določljivosti (3 mg/kg). V zimskem obdobju tega leta je bilo v obeh vrstah motornega bencina veliko izmerjenih vrednosti pod mejo določljivosti, tako da se povprečna vrednost vseh izmerjenih vrednosti ne more podati. Pri dizelskem gorivu je bila povprečna koncentracija žvepla v poletnem obdobju leta 2015 6,7 mg/kg. V letu 2015 ni opaznih znatnih razlik med koncentracijami žvepla v gorivih med poletjem in zimo, saj so bile vselej pod dovoljeno mejo. Znižanje koncentracij je posledica ukrepov zaradi nove predpisane dovoljene koncentracije žvepla v bencinu in dizelskih gorivih (10 mg/kg goriva), ki je v veljavi od 1. januarja 2009. Dovoljena koncentracija žvepla v cestnem prometu tako v Sloveniji tudi v letu 2015 ni bila presežena za nobeno gorivo.

V letu 2015 so bili odvzeti 4 vzorci ladijskega goriva. Povprečna koncentracija žvepla v ladijskih gorivih se je v obdobju 2008 - 2015 le rahlo  spreminjala in je v letu 2015 znašala 1,5 % m/m pri dizelskem gorivu in <0,003 % m/m pri plinskem olju. Dovoljena koncentracija žvepla v ladijskih gorivih (od 1. januarja 2008 naprej) je za dizel 3,5 % m/m, za plinsko olje pa 0,1 % m/m) in torej ni bila presežena.

Iz slike PR17-5 je razvidno, da je večina držav EU-27 leta 2007 na trg dajala bencinska in dizelska goriva s koncentracijami žvepla pod 50 mg/kg. Nekatere države članice (Danska, Finska, Nemčija, Madžarska, Nizozemska in Švedska) so že v letu 2006 na trg dajale bencinska in dizelska goriva brez žvepla. Najslabše so se odrezale Bolgarija, Luksemburg, Ciper, Malta in Slovenija, ki leta 2007 na svojih trgih še niso ponujale goriv brez žvepla. V državah EU-27 je leta 2007 že 47 % bencinskih goriv oziroma 42 % dizelskih goriv vsebovalo koncentracije žvepla nižje od 10 mg/kg. Neupoštevanje specifikacij za gorivo v cestnem prometu lahko povzroči povečanje izpustov (presežne količine kisikovih spojin lahko na primer povečajo izpuste NO_x) ali celo poškoduje motor in sisteme za naknadno obdelavo izpušnih plinov (presežne količine žvepla na primer škodujejo katalizatorjem), kar povečuje izpuste onesnaževal zraka. Od držav članic se zato zahteva, da uvedejo sisteme nadzora kakovosti goriv. Po letu 2009 pa so goriva brez žvepla (S < 10 mg/kg) v cestnem prometu postala obvezna. S tem se bo povečala kakovost zraka predvsem v mestih. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov bo doseženo z zamenjavo goriv z obnovljivimi energetskimi viri, z zmanjševanjem porabe energije na enoto izdelka ter manjšo porabo goriva na prevoženi kilometer v vozilih. Leta 2014 je bila povprečna vsebnost žvepla v gorivih držav EU-28 5,2 ppm. Povprečna vrednost za bencin je bila, 4,6 ppm, povprečna vrednost za dizel pa 6,2 ppm. Leta 2014 je bila največja povprečna vsebnost žvepla v gorivih v Avstriji (8,1 ppm), najmanjša pa na Švedskem (3,3 ppm).

Med vsemi nevarnimi snovmi v izpuhu motornih vozil je svinec zdravju najnevarnejša sestavina. Je visoko toksična težka kovina, ki poškoduje različne organe v telesu. Najbolj značilni so škodljivi učinki na živčni sistem odraščajočih otrok, ki se pokažejo kot znižanje inteligence in zmanjševanje koncentracije in povzročajo probleme pri učenju in vedenjske motnje. Izpusti svinca v Sloveniji so se po letu 1994 pričeli zmanjševati, saj je postala obvezna uporaba katalizatorjev v novih avtomobilih z bencinskim motorjem, ki ne morejo uporabljati osvinčenega bencina. Svoje je dodala tudi politika cen z nižjo ceno neosvinčenega bencina. Z julijem 2001 je v Sloveniji stopila v veljavo omejitev koncentracije svinca v motornem bencinu za promet največ do 0,05 mg/kg, od 1. 1. 2005 pa je uporaba svinca v teh bencinih povsem prepovedana, s čemer je izginil največji vir svinca v Sloveniji.

Benzen je hlapna organska spojina, ki se nahaja v naftnih derivatih in je dokazano rakotvorna snov. Največji vir benzena je promet. Najbolj neposreden in učinkovit način omejevanja tovrstnih izpustov predstavlja zniževanje vsebnosti benzena v tekočih gorivih. Izpusti benzena so se precej znižali zaradi uporabe katalizatorjev v avtomobilih z bencinskimi motorji. Problematične so vožnje z neogretim motorjem oz. katalizatorjem, kar predstavlja velik problem v mestih. Večje zmanjšanje izpustov benzena je bilo v Sloveniji doseženo leta 2001 z uvedbo evropskega standarda glede vsebnosti benzena, ki določa, da je najvišja zakonsko dovoljena vsebnost benzena v gorivih le 1 %. Skladno s tem izmerjene koncentracije benzena niso bile presežene.