[VD09] Kakovost celinskih kopalnih voda
Ključno sporočilo
Kakovost celinskih kopalnih voda je dobra in primerljiva s kakovostjo v drugih Evropskih državah.
Definicija
Kazalec prikazuje celinske kopalne vode v Sloveniji, njihovo kakovost ter delež vzorcev, skladnih s predpisi.
Kopalne vode so vode, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi, ali se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč. Glede na upravljavski vidik jih delimo na:
• kopalna območja – so območja,kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi in kopanje ni trajno prepovedano ali trajno odsvetovano, s pripadajočim priobalnim zemljiščem.
• naravno kopališče - je kopalna voda na vodnem telesu površinske vode ali njegovem delu, kjer se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč, kjer je kopanje organizirano in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami, vključno s pripadajočo infrastrukturo.
Grafi
Zbirka podatkov o kakovosti vode na naravnih kopališčih, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (2004-2009; Zbirka podatkov o kakovosti vode na kopalnih območjih, Agencija RS za okolje, 2012
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| skladna kopalna voda z obvezujočimi zahtevami | število | 5 | 2 | 7 | 10 | 5 | 15 | 21 | 26 |
| neskladna kopalna voda | število | 7 | 9 | 3 | 2 | 5 | 1 | 0 | 0 |
| skladna kopalna voda s priporočenimi zahtevami | število | 5 | 7 | 8 | 6 | 8 | 9 | 14 | 13 |
| nezadovoljivo vzorčenje | število | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
| skladna kopalna voda z obvezujočimi zahtevami | % | 27.8 | 11.1 | 38.9 | 55.6 | 27.8 | 60 | 44 | 50 |
| neskladna kopalna voda | % | 38.9 | 50 | 16.7 | 11.1 | 27.8 | 4 | 0 | 0 |
| skladna kopalna voda s priporočenimi zahtevami | % | 27.8 | 38.9 | 44.4 | 33.3 | 44.4 | 36 | 56 | 50 |
| nezadovoljivo vzorčenje | % | 5.5 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Zbirka podatkov o kakovosti kopalne vode na kopalnih območjih v letih 2004–2009, Agencija RS za okolje (2010), in na naravnih kopališčih v letih 2004-2009, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (2010)
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| naravna kopališča - odvzeti vzorci | število | 24 | 24 | 28 | 28 | 28 | 28 |
| naravna kopališča - mikrobiološko skladni vzorci | % | 92 | 96 | 100 | 100 | 100 | 100 |
| naravna kopališča - fizikalno-kemijsko skladni vzorci | % | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 |
| kopalna območja - odvzeti vzorci | število | 115 | 199 | 184 | 169 | 167 | 233 |
| kopalna območja - mikrobiološko skladni vzorci | % | 82 | 71 | 84 | 82 | 76 | 88 |
| kopalna območja - fizikalno-kemijsko skladni vzorci | % | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 |
Zbirka podatkov o kopališčih ob naravnih vodah 1996-2003, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005
| 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| odvzeti vzorci za mikrobiološka preskušanja | število | 166 | 151 | 166 | 148 | 208 | 184 | 233 | 181 |
| mikrobiološko skladni vzorci | število | 82 | 77 | 94 | 100 | 145 | 112 | 140 | 123 |
| mikrobiološko skladni vzorci | % | 49 | 51 | 57 | 68 | 70 | 61 | 60 | 68 |
| odvzeti vzorci za fizikalno kemijske preskušanja | število | 132 | 132 | 78 | 108 | 172 | 140 | 194 | 169 |
| fizikalno-kemijsko skladni vzorci | število | 83 | 105 | 22 | 83 | 114 | 94 | 136 | 111 |
| fizikalno-kemijsko skladni vzorci | % | 63 | 80 | 28 | 77 | 66 | 67 | 70 | 66 |
Cilji
Spremljanje kakovosti kopalnih voda ter zagotavljanje oziroma izboljšanje higienske ustreznosti kopalnih voda z namenom varovati zdravje kopalcev.
Komentar
Do vstopa Slovenije v EU (2004) se je kakovost vode za kopanje redno preverjala na kopališčih z upravljavcem (Blejsko jezero, Šobčev bajer) ter občasno na okoli 100 odvzemnih mestih, kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali. Leta 2004 se je začelo redno izvajanje monitoringa, poleg kopališč z upravljavcem tudi na novo določenih kopalnih območjih - odsekih na površinskih vodah, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo.
Na celinskih vodah je bilo leta 2004 določenih 18 kopalnih voda, po dopolnitvi seznama leta 2008 pa 27, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na 4 naravnih kopališčih na Blejskem jezeru in Šobčevem bajerju je varno kopanje in spremljanje kakovosti kopalnih voda zagotavljal upravljavec kopališča, medtem ko je na 14 kopalnih območjih v obdobju 2004 do 2008 in 23 v letu 2009 monitoring higienske ustreznosti kopalnih voda zagotavljala Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh celinskih kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalci pa so območni zavodi za zdravstveno varstvo.
Z namenom, da se zaščiti zdravje kopalcev se je kakovost kopalne vode spremljala vsake 14 dni v času kopalne sezone (od 15.6. do 31.8.), na nekaterih mestih spremenljive kakovosti pa v obdobju 2004 - 2009 celo tedensko. V vzorcih vode so se opravila preskušanja na mikrobiološke ter fizikalne in kemijske parametre, v skladu z državnimi predpisi in direktivami EU.
Podatki spremljanja kakovosti celinskih kopalnih voda, na podlagi senzoričnih ocen in opravljenih laboratorijskih preskusov treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli v obdobju 2004-2009), ne kažejo kemijskega onesnaženja, pač pa le posamična preseganja mikrobioloških parametrov. Mikrobiološki parametri (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokoki fekalnega izvora (enterokoki)), ki so se preskušali v okviru monitoringa v obdobju 2004 - 2009, so pokazali občasna, a kratkotrajna fekalna onesnaženja; ki so se pogosteje pojavljala le ob obilnejših padavinah na reki Krki, na vseh ostalih lokacijah pa le občasno.
Viri onesnaženosti površinskih kopalnih voda so komunalne in industrijske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih. Vzroki onesnaženosti kopalne vode in okolice so tudi izločanje in spiranje fekalne umazanije s površine telesa, izločki iz telesnih odprtin npr.: sluz iz nosu, žrela in pljuč, urin in feces kopalcev, feces živali (psi, ptiči, glodalci). Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode, sedimenta, temperature, sončnega sevanja, slanosti in kakovosti vode.
Rekreacija v kopalnih vodah je zelo priporočljiva zaradi izjemne koristi za zdravje in dobro počutje, zato jo moramo spodbujati in zagotavljati ustrezno varnost in higieno zanjo. Tveganje za zdravje je odvisno od kraja in vrste aktivnosti. Kopalec se lahko okuži z uživanjem onesnažene vode, vdihavanjem aerosola z mikroorganizmi ter v stiku s kožo in očmi. Izpostavljenost je možna tudi v okolici kopalne vode, npr. na obalnem pesku, objektih in napravah ter vodnih atrakcijah (tobogani, plezala, naprave za skoke v vodo).
Izkušnje kažejo da so posledice, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, okužbe kože, oči in sluhovoda, epidemiološke študije navajajo okužbe prebavil, akutno febrilno okužbo dihal idr. V kopalni vodi moramo biti pozorni na možen pojav cvetenja alg, saj nekatere vrste lahko povzročajo zdravstvene težave (vnetje kože, alergijo, bruhanje, driska idr.) Ključni ukrepi so priprava primerne informacije za javnost ter identifikacija virov onesnaženja s hranili in njihovo zmanjšanje. Potrebno je izogibanje področju z vidno prisotnostjo alg v vodi in na obrežju, tuširanje po kopanju. Pri dejavnostih v in ob vodi smo lahko izpostavljeni tudi prekomernemu sončnemu sevanju (zlasti UVB), ki lahko vodi do opeklin kože, vnetja oči in sprememb v očesni leči (siva mrena), staranja kože, nastanka kožnega raka idr.
Organokositrove spojine, ki so se leta 2008 in 2009 analizirale tudi v naših površinskih vodah, so sintetične spojine, ki so kot biocidi dodane kot aditiv barvam za ladje, v hladilnih napravah, v papirni industriji, za zaščito lesa; prisotne so bile v vodovodnih ceveh, v oblačilih, plenicah. Zaznane količine organokositrovih spojin v naših površinskih vodah ne ogrožajo varnosti kopanja na naravnih kopališčih oz. kopalnih območjih.
V letu 2008 je bila v državni pravni red prenesena nova direktiva o upravljanju kakovosti kopalnih voda (2006/7/ES) in v ta namen je bil noveliran Zakon o vodah ter sprejeta dva nova predpisa: Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur. l. RS 25/08) in Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur. l. RS 39/08). Predpisa med drugim prinašata spremembe na področju monitoringa kopalnih voda ter vrednotenja kakovosti. Od leta 2010 dalje se, glede na zahteve novih predpisov, v okviru monitoringa spremljata bolj izrazitejša indikatorja fekalnega onesnaženja (Intestinalni entrokoki in Escherichia coli), ki ne kažeta izrazitega fekalnega onesnaženja celinskih kopalnih voda. Zaradi spremenljivosti rezultatov v preteklih letih in spremenjenega sistema vrednotenja kakovosti pa ne moremo govoriti o izrazitem trendu izboljševanja ali poslabševanja kakovosti.
V skladu z novimi predpisi je bil v letu 2011 za posamezno kopalno vodo izdelan tudi profil kopalne vode, ki zajema opis vseh pomembnih naravnih značilnosti obravnavane kopalne vode in njenega prispevnega območja ter opredelitev in opis vseh pomembnih virov onesnaževanja in drugih značilnosti na prispevnem območju kopalne vode, ki so posledica človekove dejavnosti in lahko vplivajo na kakovost kopalne vode. Profil kopalne vode vključuje tudi oceno možnosti razraščanja cianobakterij in makroalg in ga je potrebno redno pregledovati in posodabljati. Objavljeni so na spletnih straneh Agencije RS za okolje (http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/kopalne_vode/seznam_in_p…).
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Direktivi Sveta 76/160/EGS o kakovosti kopalnih voda (kopalna direktiva 76/160/EGS) oz. Pravilniku o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. list št. 79/03 in 96/06).
Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (kopalna direktiva 2006/7/ES) oz. Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 39/08) in Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 25/08) od leta 2010 dalje.
Izvorna baza podatkov: Zbirke podatkov o kopalnih vodah na površinskih vodah je do leta 2003 vodil Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ); od leta 2003 do 2009 je upravljal IVZ zbirko podatkov o naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, od 2010 dalje pa tako kot zbirko podatkov o kopalnih območjih ministrstvo, pristojno za okolje oz. Agencija RS za okolje (ARSO).
Skrbnik podatkov: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in Agencija RS za okolje (ARSO).
Datum zajema podatkov: julij 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so prikazani za obdobje 1996-2003 in 2004-2010.
Obveznost izvajanja nadzora nad kakovostjo kopalnih voda je bila določena že v bivših Jugoslovanskih predpisih. Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost leta 2004 se je kakovost vode za kopanje preverjala na kopališčih z upravljavcem (Blejsko jezero, Šobčev bajer) in občasno na okoli 100 odvzemnih mestih, kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali. Meritve so zagotavljali območni zavodi za zdravstveno varstvo glede na razpoložljiva sredstva, nekatere občine, upravljavci in Zdravstveni inšpektorat RS. Evropska kopalna direktiva 76/160/EGS se je v Sloveniji začela izvajati leta 2004, ko so bila na površinskih vodah, razen na naravnih kopališčih z upravljavcem, prvič uradno določena kopalna območja – odseki, kjer se ljudje v večjem številu tradicionalno kopajo in na katerih je začela zagotavljati monitoring Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh celinskih kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi na kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalci pa so območni zavodi za zdravstveno varstvo.
Vir za kazalec v obdobju 1996-2003 vsebuje v skladu s Pravilnikom o higienskih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. SRS, št. 9/88 in 18/88) podatke o: kraju, kjer je kopalna voda, imenu vode in imenu kopališča, tipu kopalne vode, nadzoru, pogostnosti vzorčenja, številu odvzetih vzorcev za mikrobiološka ter fizikalna in kemijska preskušanja, številu skladnih vzorcev in o vzroku neskladnosti. Iz rezultatov preskušanj se zaradi varovanja zdravja kopalcev oceni higienska ustreznost kopalne vode in določijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje kakovosti kopalne vode.
Skladnost kopalne vode se je v obdobju 2004 - 2009 ocenjevala po kriterijih državnih predpisov in po kriterijih kopalne direktive 76/160/EGS. Kopalna direktiva je predpisovala manj stroge obvezujoče kriterije za mikrobiološke parametre kot državni predpis, kopalno vodo pa je ocenilo kot celoto in sicer je bila neskladna tista, kjer tekom kopalne sezone več kot 5% vzorcev ni ustrezalo predpisanim mejnim - obvezujočim vrednostim direktive. Ob manjšem številu vzorcev (manj kot 19 vzorcev) je že en sam neskladen vzorec vode kopalno vodo uvrstil v razred neskladnih.
Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES, ki do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo), predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Tako se meritve Escherichie coli enači z vrednostmi koliformnih bakterij fekalnega izvora kopalne direktive 76/160/EGS, vrednosti enterokokov pa z vrednostmi streptokokov fekalnega izvora, ki po kopalni direktivi 76/160/EGS v vrednotenje v preteklosti niso bili upoštevani.
Metodologija obdelave podatkov:
Na sliki VD9-2 so, tako kot v letnem poročilu IVZ za leto 2003, upoštevani rezultati kakovosti na takrat evidentiranih kopalnih vodah in skladnost z zahtevami za parametre iz do tedaj veljavnih predpisov. Na slikah VD9-3 in VD9-4 so zbrani podatki o kakovosti celinskih kopalnih voda glede na zahteve državnih predpisov in kopalne direktive 76/160/EGS oz. kopalne direktive 2006/7/ES. Skladnost kopalnih voda se je v obdobju 2004 - 2009 ocenjevala na osnovi senzoričnih ocen treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli) in laboratorijskih preskušanj treh mikrobioloških parametrov (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokoki fekalnega izvora (enterokoki)). Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES, ki zahteva spremljanje le dveh mikrobioloških parametrov. Do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo) predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Tako se meritve Escherichie coli enači z vrednostmi koliformnih bakterij fekalnega izvora kopalne direktive 76/160/EGS, vrednosti enterokokov pa z vrednostmi streptokokov fekalnega izvora, ki po kopalni direktivi 76/160/EGS pri vrednotenju v preteklosti niso bili upoštevani.
Podatki so zbrani v letnih poročilih Kakovost kopalnih voda na naravnih kopališčih in na območjih kopalnih voda v Sloveniji, ki sta jih do leta 2009 skupaj pripravljala Agencija RS za okolje in Inštitut za varovanje zdravja RS, od leta 2010 dalje pa jih pripravlja Agencija RS za okolje. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve obeh kopalnih direktiv je podana le za kopalne vode, ki so vključene v poročilo Evropske komisije (25 kopalnih voda). Na slikah VD9-4, VD9-5 in VD9-6 so prikazane celinske kopalne vode v Sloveniji, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja.
Informacija o kakovosti:
- Prednosti in slabosti:
Prednosti: Skladnost kopalnih voda se podaja glede na zahteve kopalnih direktiv le za kopalne vode, ki so vključene v letna poročila Evropski komisiji o izvajanju zahtev kopalne direktive. Higienske zahteve za kopalne vode so bile do leta 2010 določene s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri in njihovimi mejnimi vrednostmi iz priloge 2 Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, ki deloma povzema zahteve kopalne direktive 76/160/EGS. Določena je bila tudi pogostost spremljanja kakovosti vode, ki pa vedno ne odraža spremenljivosti kakovosti kopalne vode npr. ob oz. po obilnih padavinah. Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti izključno le na mikrobioloških parametrih po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES. Metodologija do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo) predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS.
Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh celinskih kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi na kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalci pa so območni zavodi za zdravstveno varstvo.
Slabosti: Plačniki laboratorijskih preskušanj odvzetih vzorcev na naravnih kopališčih so bili do leta 2009 upravljavci kopališč, ki so s podatki razpolagali in oteževali njihovo javnost. Zaradi spremenjene metodologije določanja kopalnih voda in predpisanih higienskih zahtev skladnosti kopalne vode so vrednosti od leta 2004 dalje prikazane posebej in niso neposredno primerljive s predhodnim obdobjem. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve kopalne direktive je podana le za kopalne vode, ki so vključene v poročilo Evropske komisije. Za ostale odseke, kjer se ljudje kopajo, ni podatkov/, ker se tam ne izvaja redni državni monitoring. Spremljanje kakovosti lahko zagotovijo lokalne skupnosti glede na razpoložljiva sredstva.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1 (podatkov so točni, odražajo pa trenutno stanje na terenu)
Časovna primerljivost: 2 (zaradi 2 različnih metodologij v preteklih letih)
Prostorska primerljivost: 1