Izpusti toplogrednih plinov so se v letu 2009 (glede na leto 2008) zmanjšali za 7,1 % v EU-27, za 6,9 % v EU-15 in celo za 9 % v Sloveniji. Upad je v veliki meri posledica gospodarske krize leta 2009, najverjetneje pa tudi velikega porasta rabe obnovljivih virov energije v EU. V skladu z obveznostjo Kjotskega protokola, ki zahteva 8 % zmanjšanje izpustov, povprečni letni izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji v obdobju 2008-2012 ne bi smeli presegati 18.726 kiloton ekv. CO2.
Kazalec prikazuje gibanje skupne količine izpustov toplogrednih plinov, glavne kategorije virov izpustov v Sloveniji ter primerjavo z državami Evropske unije.
Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2009 and inventory report 2011; EEA greenhouse gas data viewer, Evropska agencija za okolje, 2011; Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, marec 2011
izhod. leto | 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Avstrija | Tg CO2 ekviv. | 79 | 78 | 82 | 76 | 76 | 76 | 80 | 83 | 82 | 82 |
Belgija | Tg CO2 ekviv. | 146 | 143 | 146 | 143 | 142 | 148 | 150 | 154 | 145 | 151 |
Danska | Tg CO2 ekviv. | 69 | 69 | 80 | 73 | 76 | 79 | 76 | 90 | 80 | 76 |
Finska | Tg CO2 ekviv. | 71 | 70 | 68 | 67 | 69 | 74 | 71 | 77 | 75 | 72 |
Francija | Tg CO2 ekviv. | 564 | 563 | 587 | 579 | 553 | 548 | 557 | 572 | 565 | 578 |
Nemčija | Tg CO2 ekviv. | 1232 | 1232 | 1186 | 1135 | 1124 | 1105 | 1101 | 1122 | 1084 | 1060 |
Grčija | Tg CO2 ekviv. | 107 | 103 | 103 | 104 | 103 | 106 | 108 | 111 | 116 | 121 |
Irska | Tg CO2 ekviv. | 56 | 55 | 56 | 56 | 56 | 57 | 58 | 60 | 62 | 65 |
Italija | Tg CO2 ekviv. | 517 | 517 | 518 | 516 | 510 | 502 | 529 | 522 | 528 | 539 |
Luksemburg | Tg CO2 ekviv. | 13 | 13 | 14 | 13 | 13 | 13 | 10 | 10 | 10 | 9 |
Nizozemska | Tg CO2 ekviv. | 213 | 212 | 217 | 216 | 221 | 221 | 225 | 233 | 226 | 227 |
Portugalska | Tg CO2 ekviv. | 60 | 59 | 61 | 65 | 64 | 66 | 70 | 68 | 71 | 76 |
Španija | Tg CO2 ekviv. | 290 | 285 | 292 | 299 | 287 | 303 | 315 | 308 | 328 | 339 |
Švedska | Tg CO2 ekviv. | 72 | 72 | 73 | 73 | 72 | 75 | 74 | 78 | 73 | 74 |
Združeno kraljestvo | Tg CO2 ekviv. | 776 | 772 | 779 | 754 | 733 | 722 | 712 | 733 | 708 | 703 |
države EU-15 | Tg CO2 ekviv. | 4266 | 4245 | 4260 | 4168 | 4100 | 4096 | 4137 | 4220 | 4154 | 4171 |
Bolgarija | Tg CO2 ekviv. | 133 | 117 | 96 | 87 | 87 | 85 | 89 | 87 | 84 | 75 |
Ciper | Tg CO2 ekviv. | / | 5 | 6 | 6 | 7 | 7 | 7 | 7 | 7 | 8 |
Češka | Tg CO2 ekviv. | 194 | 195 | 182 | 165 | 159 | 149 | 154 | 160 | 153 | 145 |
Estonija | Tg CO2 ekviv. | 43 | 41 | 38 | 28 | 22 | 23 | 21 | 22 | 21 | 20 |
Madžarska | Tg CO2 ekviv. | 115 | 97 | 89 | 80 | 81 | 80 | 79 | 81 | 79 | 79 |
Latvija | Tg CO2 ekviv. | 26 | 27 | 25 | 20 | 16 | 14 | 13 | 13 | 12 | 12 |
Litva | Tg CO2 ekviv. | 49 | 50 | 51 | 30 | 24 | 23 | 22 | 23 | 23 | 24 |
Malta | Tg CO2 ekviv. | / | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 | 2 |
Poljska | Tg CO2 ekviv. | 563 | 453 | 445 | 432 | 439 | 434 | 440 | 449 | 444 | 414 |
Romunija | Tg CO2 ekviv. | 278 | 242 | 191 | 181 | 179 | 174 | 180 | 187 | 168 | 150 |
Slovaška | Tg CO2 ekviv. | 72 | 74 | 66 | 62 | 56 | 54 | 53 | 52 | 51 | 51 |
Slovenija | Tg CO2 ekviv. | 20 | 18 | 17 | 17 | 17 | 18 | 18 | 19 | 19 | 19 |
države EU-27 | Tg CO2 ekviv. | / | 5567 | 5468 | 5278 | 5189 | 5159 | 5215 | 5321 | 5217 | 5169 |
Avstrija | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 99 | 104 | 96 | 96 | 97 | 101 | 105 | 104 | 104 |
Belgija | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 98 | 100 | 98 | 98 | 101 | 103 | 105 | 100 | 103 |
Danska | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 99 | 115 | 106 | 109 | 114 | 110 | 130 | 115 | 109 |
Finska | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 99 | 96 | 94 | 97 | 105 | 100 | 108 | 106 | 101 |
Francija | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 100 | 104 | 103 | 98 | 97 | 99 | 101 | 100 | 103 |
Nemčija | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 100 | 96 | 92 | 91 | 90 | 89 | 91 | 88 | 86 |
Grčija | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 97 | 96 | 97 | 97 | 99 | 101 | 104 | 108 | 113 |
Irska | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 99 | 100 | 100 | 101 | 103 | 105 | 109 | 111 | 116 |
Italija | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 100 | 100 | 100 | 99 | 97 | 102 | 101 | 102 | 104 |
Luksemburg | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 100 | 103 | 102 | 102 | 96 | 79 | 79 | 74 | 68 |
Nizozemska | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 100 | 102 | 101 | 104 | 104 | 105 | 109 | 106 | 107 |
Portugalska | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 99 | 102 | 109 | 106 | 109 | 116 | 112 | 118 | 126 |
Španija | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 98 | 101 | 103 | 99 | 105 | 109 | 106 | 113 | 117 |
Švedska | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 100 | 101 | 100 | 100 | 104 | 103 | 108 | 101 | 102 |
Združeno kraljestvo | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 99 | 100 | 97 | 94 | 93 | 92 | 94 | 91 | 91 |
države EU-15 | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 100 | 100 | 98 | 96 | 96 | 97 | 99 | 97 | 98 |
Bolgarija | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 88 | 72 | 65 | 66 | 64 | 67 | 66 | 63 | 56 |
Češka | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 100 | 94 | 85 | 82 | 77 | 79 | 82 | 79 | 75 |
Estonija | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 96 | 89 | 66 | 51 | 53 | 49 | 51 | 50 | 46 |
Madžarska | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 84 | 77 | 70 | 70 | 70 | 68 | 70 | 68 | 68 |
Latvija | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 103 | 96 | 77 | 62 | 55 | 49 | 49 | 47 | 45 |
Litva | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 101 | 103 | 61 | 49 | 46 | 44 | 47 | 46 | 48 |
Poljska | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 80 | 79 | 77 | 78 | 77 | 78 | 80 | 79 | 73 |
Romunija | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 87 | 69 | 65 | 64 | 62 | 65 | 67 | 60 | 54 |
Slovaška | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 103 | 92 | 85 | 78 | 75 | 74 | 72 | 70 | 71 |
Slovenija | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 91 | 85 | 85 | 86 | 86 | 91 | 94 | 96 | 94 |
cilj EU-15 | indeks (izhod. leto = 100) | ||||||||||
1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | ||
Avstrija | Tg CO2 ekviv. | 80 | 80 | 85 | 86 | 92 | 91 | 93 | 90 | 87 | 87 |
Belgija | Tg CO2 ekviv. | 144 | 145 | 144 | 143 | 145 | 145 | 141 | 136 | 130 | 133 |
Danska | Tg CO2 ekviv. | 73 | 68 | 70 | 69 | 74 | 68 | 64 | 72 | 67 | 64 |
Finska | Tg CO2 ekviv. | 71 | 69 | 74 | 76 | 84 | 80 | 68 | 80 | 78 | 70 |
Francija | Tg CO2 ekviv. | 562 | 557 | 559 | 550 | 554 | 553 | 556 | 540 | 530 | 527 |
Nemčija | Tg CO2 ekviv. | 1027 | 1025 | 1041 | 1020 | 1014 | 1000 | 978 | 983 | 957 | 958 |
Grčija | Tg CO2 ekviv. | 121 | 125 | 126 | 126 | 130 | 130 | 133 | 129 | 132 | 127 |
Irska | Tg CO2 ekviv. | 66 | 68 | 70 | 68 | 68 | 67 | 69 | 68 | 68 | 67 |
Italija | Tg CO2 ekviv. | 546 | 550 | 555 | 556 | 571 | 574 | 573 | 562 | 553 | 541 |
Luksemburg | Tg CO2 ekviv. | 9 | 10 | 10 | 11 | 12 | 13 | 13 | 13 | 13 | 12 |
Nizozemska | Tg CO2 ekviv. | 215 | 215 | 216 | 216 | 217 | 218 | 212 | 209 | 207 | 207 |
Portugalska | Tg CO2 ekviv. | 83 | 81 | 83 | 87 | 82 | 85 | 87 | 82 | 80 | 78 |
Španija | Tg CO2 ekviv. | 367 | 381 | 381 | 397 | 405 | 420 | 435 | 427 | 439 | 406 |
Švedska | Tg CO2 ekviv. | 70 | 69 | 69 | 70 | 71 | 70 | 68 | 67 | 66 | 64 |
Združeno kraljestvo | Tg CO2 ekviv. | 671 | 673 | 676 | 655 | 661 | 659 | 655 | 650 | 640 | 628 |
države EU-15 | Tg CO2 ekviv. | 4106 | 4114 | 4159 | 4131 | 4178 | 4174 | 4145 | 4108 | 4046 | 3970 |
Bolgarija | Tg CO2 ekviv. | 70 | 69 | 70 | 67 | 72 | 71 | 71 | 72 | 76 | 73 |
Ciper | Tg CO2 ekviv. | 9 | 9 | 9 | 9 | 9 | 9 | 10 | 10 | 10 | 10 |
Češka | Tg CO2 ekviv. | 141 | 148 | 150 | 145 | 145 | 146 | 145 | 147 | 147 | 141 |
Estonija | Tg CO2 ekviv. | 18 | 18 | 19 | 18 | 20 | 20 | 19 | 19 | 22 | 20 |
Madžarska | Tg CO2 ekviv. | 79 | 77 | 79 | 77 | 80 | 79 | 80 | 78 | 76 | 73 |
Latvija | Tg CO2 ekviv. | 11 | 10 | 11 | 11 | 11 | 11 | 11 | 12 | 12 | 12 |
Litva | Tg CO2 ekviv. | 21 | 19 | 21 | 21 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 24 |
Malta | Tg CO2 ekviv. | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 | 3 |
Poljska | Tg CO2 ekviv. | 402 | 390 | 387 | 374 | 386 | 387 | 390 | 403 | 400 | 396 |
Romunija | Tg CO2 ekviv. | 133 | 136 | 141 | 147 | 154 | 155 | 150 | 154 | 153 | 146 |
Slovaška | Tg CO2 ekviv. | 50 | 49 | 51 | 50 | 51 | 51 | 50 | 50 | 48 | 49 |
Slovenija | Tg CO2 ekviv. | 19 | 19 | 20 | 20 | 20 | 20 | 20 | 20 | 21 | 21 |
države EU-27 | Tg CO2 ekviv. | 5060 | 5062 | 5117 | 5072 | 5149 | 5148 | 5117 | 5100 | 5039 | 4940 |
Avstrija | indeks (izhod. leto = 100) | 102 | 102 | 107 | 109 | 116 | 115 | 118 | 113 | 110 | 110 |
Belgija | indeks (izhod. leto = 100) | 99 | 99 | 99 | 98 | 100 | 100 | 97 | 93 | 89 | 91 |
Danska | indeks (izhod. leto = 100) | 105 | 99 | 101 | 99 | 107 | 98 | 92 | 103 | 96 | 92 |
Finska | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 97 | 105 | 108 | 119 | 113 | 96 | 112 | 110 | 99 |
Francija | indeks (izhod. leto = 100) | 100 | 99 | 99 | 97 | 98 | 98 | 99 | 96 | 94 | 93 |
Nemčija | indeks (izhod. leto = 100) | 83 | 83 | 84 | 83 | 82 | 81 | 79 | 80 | 78 | 78 |
Grčija | indeks (izhod. leto = 100) | 113 | 117 | 118 | 118 | 121 | 121 | 124 | 120 | 123 | 119 |
Irska | indeks (izhod. leto = 100) | 119 | 122 | 125 | 122 | 121 | 121 | 124 | 123 | 122 | 121 |
Italija | indeks (izhod. leto = 100) | 106 | 106 | 107 | 108 | 110 | 111 | 111 | 109 | 107 | 105 |
Luksemburg | indeks (izhod. leto = 100) | 71 | 75 | 78 | 86 | 89 | 100 | 101 | 100 | 97 | 95 |
Nizozemska | indeks (izhod. leto = 100) | 101 | 101 | 101 | 101 | 102 | 102 | 100 | 98 | 97 | 97 |
Portugalska | indeks (izhod. leto = 100) | 139 | 135 | 138 | 145 | 137 | 141 | 144 | 137 | 133 | 130 |
Španija | indeks (izhod. leto = 100) | 127 | 131 | 131 | 137 | 140 | 145 | 150 | 147 | 151 | 140 |
Švedska | indeks (izhod. leto = 100) | 98 | 95 | 96 | 97 | 98 | 98 | 94 | 93 | 92 | 89 |
Združeno kraljestvo | indeks (izhod. leto = 100) | 86 | 87 | 87 | 84 | 85 | 85 | 84 | 84 | 82 | 81 |
države EU-15 | indeks (izhod. leto = 100) | 96 | 96 | 97 | 97 | 98 | 98 | 97 | 96 | 95 | 93 |
Bolgarija | indeks (izhod. leto = 100) | 52 | 52 | 53 | 50 | 54 | 54 | 53 | 54 | 57 | 55 |
Češka | indeks (izhod. leto = 100) | 73 | 76 | 77 | 75 | 74 | 75 | 75 | 76 | 76 | 73 |
Estonija | indeks (izhod. leto = 100) | 43 | 43 | 43 | 42 | 46 | 47 | 46 | 44 | 52 | 48 |
Madžarska | indeks (izhod. leto = 100) | 68 | 67 | 69 | 67 | 69 | 69 | 69 | 68 | 66 | 63 |
Latvija | indeks (izhod. leto = 100) | 42 | 39 | 42 | 42 | 42 | 43 | 44 | 45 | 47 | 46 |
Litva | indeks (izhod. leto = 100) | 42 | 39 | 42 | 42 | 43 | 44 | 46 | 48 | 52 | 49 |
Poljska | indeks (izhod. leto = 100) | 71 | 69 | 69 | 66 | 68 | 69 | 69 | 72 | 71 | 70 |
Romunija | indeks (izhod. leto = 100) | 48 | 49 | 51 | 53 | 55 | 56 | 54 | 55 | 55 | 52 |
Slovaška | indeks (izhod. leto = 100) | 70 | 68 | 70 | 69 | 71 | 70 | 70 | 69 | 66 | 68 |
Slovenija | indeks (izhod. leto = 100) | 91 | 92 | 97 | 98 | 96 | 98 | 99 | 100 | 101 | 105 |
cilj EU-15 | indeks (izhod. leto = 100) | ||||||||||
2009 | - | cilj EU-15 | |||||||||
Avstrija | Tg CO2 ekviv. | 80 | |||||||||
Belgija | Tg CO2 ekviv. | 124 | |||||||||
Danska | Tg CO2 ekviv. | 61 | |||||||||
Finska | Tg CO2 ekviv. | 66 | |||||||||
Francija | Tg CO2 ekviv. | 517 | |||||||||
Nemčija | Tg CO2 ekviv. | 920 | |||||||||
Grčija | Tg CO2 ekviv. | 123 | |||||||||
Irska | Tg CO2 ekviv. | 62 | |||||||||
Italija | Tg CO2 ekviv. | 491 | |||||||||
Luksemburg | Tg CO2 ekviv. | 12 | |||||||||
Nizozemska | Tg CO2 ekviv. | 199 | |||||||||
Portugalska | Tg CO2 ekviv. | 75 | |||||||||
Španija | Tg CO2 ekviv. | 368 | |||||||||
Švedska | Tg CO2 ekviv. | 60 | |||||||||
Združeno kraljestvo | Tg CO2 ekviv. | 566 | |||||||||
države EU-15 | Tg CO2 ekviv. | 3724 | |||||||||
Bolgarija | Tg CO2 ekviv. | 59 | |||||||||
Ciper | Tg CO2 ekviv. | 9 | |||||||||
Češka | Tg CO2 ekviv. | 133 | |||||||||
Estonija | Tg CO2 ekviv. | 17 | |||||||||
Madžarska | Tg CO2 ekviv. | 67 | |||||||||
Latvija | Tg CO2 ekviv. | 11 | |||||||||
Litva | Tg CO2 ekviv. | 22 | |||||||||
Malta | Tg CO2 ekviv. | 3 | |||||||||
Poljska | Tg CO2 ekviv. | 377 | |||||||||
Romunija | Tg CO2 ekviv. | 131 | |||||||||
Slovaška | Tg CO2 ekviv. | 43 | |||||||||
Slovenija | Tg CO2 ekviv. | 19 | |||||||||
države EU-27 | Tg CO2 ekviv. | 4615 | |||||||||
Avstrija | indeks (izhod. leto = 100) | 101 | |||||||||
Belgija | indeks (izhod. leto = 100) | 85 | |||||||||
Danska | indeks (izhod. leto = 100) | 88 | |||||||||
Finska | indeks (izhod. leto = 100) | 93 | |||||||||
Francija | indeks (izhod. leto = 100) | 92 | |||||||||
Nemčija | indeks (izhod. leto = 100) | 75 | |||||||||
Grčija | indeks (izhod. leto = 100) | 115 | |||||||||
Irska | indeks (izhod. leto = 100) | 112 | |||||||||
Italija | indeks (izhod. leto = 100) | 95 | |||||||||
Luksemburg | indeks (izhod. leto = 100) | 89 | |||||||||
Nizozemska | indeks (izhod. leto = 100) | 93 | |||||||||
Portugalska | indeks (izhod. leto = 100) | 124 | |||||||||
Španija | indeks (izhod. leto = 100) | 127 | |||||||||
Švedska | indeks (izhod. leto = 100) | 83 | |||||||||
Združeno kraljestvo | indeks (izhod. leto = 100) | 73 | |||||||||
države EU-15 | indeks (izhod. leto = 100) | 87 | |||||||||
Bolgarija | indeks (izhod. leto = 100) | 45 | |||||||||
Češka | indeks (izhod. leto = 100) | 68 | |||||||||
Estonija | indeks (izhod. leto = 100) | 40 | |||||||||
Madžarska | indeks (izhod. leto = 100) | 58 | |||||||||
Latvija | indeks (izhod. leto = 100) | 41 | |||||||||
Litva | indeks (izhod. leto = 100) | 44 | |||||||||
Poljska | indeks (izhod. leto = 100) | 67 | |||||||||
Romunija | indeks (izhod. leto = 100) | 47 | |||||||||
Slovaška | indeks (izhod. leto = 100) | 60 | |||||||||
Slovenija | indeks (izhod. leto = 100) | 95 | |||||||||
cilj EU-15 | indeks (izhod. leto = 100) | 92 |
Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, oktober 2011.
izhodiščno leto | 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
CO2 | 1000 t CO2 ekviv. | 16282 | 16287 | 15734 | 15454 | 15393 | 14738 | 13758 | 13675 | 14041 | 14172 |
CH4 | 1000 t CO2 ekviv. | 2376 | 2263 | 2254 | 2237 | 2243 | 2203 | 2113 | 2180 | 2107 | 2100 |
N2O | 1000 t CO2 ekviv. | 1370 | 1391 | 1407 | 1350 | 1292 | 1270 | 1188 | 1282 | 1186 | 1214 |
F-plini | 1000 t CO2 ekviv. | 326 | 287 | 328 | 230 | 261 | 268 | 313 | 117 | 117 | 117 |
- HFC | 1000 t CO2 ekviv. | 29 | np | np | np | np | np | np | np | np | np |
- PFC | 1000 t CO2 ekviv. | 286 | 276 | 318 | 220 | 250 | 257 | 303 | 107 | 106 | 105 |
- SF6 | 1000 t CO2 ekviv. | 12 | 10 | 10 | 10 | 11 | 10 | 10 | 10 | 11 | 11 |
skupaj | 1000 t CO2 ekviv. | 20354 | 20228 | 19722 | 19271 | 19189 | 18478 | 17372 | 17253 | 17452 | 17603 |
1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | ||
CO2 | 1000 t CO2 ekviv. | 14989 | 15660 | 15970 | 15701 | 15071 | 15177 | 16094 | 16240 | 15991 | 16344 |
CH4 | 1000 t CO2 ekviv. | 2092 | 2053 | 2075 | 2112 | 2089 | 2187 | 2148 | 2236 | 2198 | 2147 |
N2O | 1000 t CO2 ekviv. | 1230 | 1233 | 1261 | 1275 | 1272 | 1307 | 1282 | 1298 | 1249 | 1196 |
F-plini | 1000 t CO2 ekviv. | 151 | 145 | 154 | 148 | 149 | 161 | 176 | 207 | 238 | 262 |
- HFC | 1000 t CO2 ekviv. | 32 | 30 | 35 | 32 | 28 | 40 | 54 | 73 | 101 | 124 |
- PFC | 1000 t CO2 ekviv. | 106 | 102 | 105 | 102 | 105 | 106 | 106 | 116 | 119 | 120 |
- SF6 | 1000 t CO2 ekviv. | 13 | 13 | 14 | 13 | 16 | 16 | 16 | 17 | 18 | 18 |
skupaj | 1000 t CO2 ekviv. | 18461 | 19091 | 19460 | 19235 | 18582 | 18832 | 19700 | 19982 | 19677 | 19949 |
2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | |||||||
CO2 | 1000 t CO2 ekviv. | 16639 | 16821 | 16947 | 17920 | 16019 | |||||
CH4 | 1000 t CO2 ekviv. | 2155 | 2176 | 2180 | 2060 | 2016 | |||||
N2O | 1000 t CO2 ekviv. | 1205 | 1219 | 1223 | 1153 | 1162 | |||||
F-plini | 1000 t CO2 ekviv. | 300 | 311 | 297 | 233 | 239 | |||||
- HFC | 1000 t CO2 ekviv. | 148 | 169 | 189 | 196 | 217 | |||||
- PFC | 1000 t CO2 ekviv. | 133 | 125 | 91 | 21 | 7 | |||||
- SF6 | 1000 t CO2 ekviv. | 19 | 18 | 17 | 16 | 14 | |||||
skupaj | 1000 t CO2 ekviv. | 20298 | 20527 | 20646 | 21366 | 19436 |
Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, oktober 2011.
izhodiščno leto | 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
promet | 1000 t CO2 ekviv. | 2008 | 2040 | 2332 | 2512 | 2545 | 2749 | 2597 | 2679 | 3097 | 3419 |
energetika | 1000 t CO2 ekviv. | 6729 | 6729 | 6376 | 6459 | 6565 | 6265 | 5345 | 5867 | 5645 | 5255 |
industrijski procesi | 1000 t CO2 ekviv. | 1328 | 1289 | 1314 | 1290 | 1282 | 1292 | 1177 | 907 | 769 | 922 |
goriva v industriji | 1000 t CO2 ekviv. | 4406 | 4404 | 3902 | 3674 | 3446 | 3119 | 3057 | 2663 | 2503 | 2665 |
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi | 1000 t CO2 ekviv. | 2366 | 2363 | 2384 | 1976 | 2027 | 1808 | 2126 | 1886 | 2368 | 2275 |
kmetijstvo | 1000 t CO2 ekviv. | 2334 | 2218 | 2250 | 2196 | 2142 | 2140 | 2007 | 2184 | 2044 | 2058 |
odpadki | 1000 t CO2 ekviv. | 566 | 567 | 578 | 589 | 605 | 603 | 592 | 572 | 573 | 580 |
drugo | 1000 t CO2 ekviv. | 618 | 618 | 586 | 574 | 577 | 503 | 470 | 496 | 451 | 430 |
skupaj | 1000 t CO2 ekviv. | 20354 | 20228 | 19722 | 19271 | 19189 | 18478 | 17372 | 17253 | 17452 | 17603 |
1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | ||
promet | 1000 t CO2 ekviv. | 3757 | 4350 | 4412 | 3806 | 3618 | 3763 | 3891 | 3896 | 4030 | 4171 |
energetika | 1000 t CO2 ekviv. | 5627 | 5237 | 5650 | 5885 | 5194 | 5498 | 6203 | 6452 | 6184 | 6314 |
industrijski procesi | 1000 t CO2 ekviv. | 964 | 963 | 992 | 973 | 988 | 1015 | 1094 | 1111 | 1189 | 1239 |
goriva v industriji | 1000 t CO2 ekviv. | 2615 | 2478 | 2220 | 2286 | 2297 | 2269 | 2211 | 2244 | 2158 | 2276 |
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi | 1000 t CO2 ekviv. | 2437 | 3060 | 3131 | 3161 | 3376 | 3050 | 3120 | 2974 | 2893 | 2827 |
kmetijstvo | 1000 t CO2 ekviv. | 2046 | 1998 | 2001 | 2049 | 2032 | 2137 | 2109 | 2179 | 2085 | 1992 |
odpadki | 1000 t CO2 ekviv. | 585 | 590 | 619 | 638 | 663 | 683 | 690 | 703 | 709 | 701 |
drugo | 1000 t CO2 ekviv. | 430 | 415 | 435 | 436 | 415 | 417 | 383 | 422 | 428 | 430 |
skupaj | 1000 t CO2 ekviv. | 18461 | 19091 | 19460 | 19235 | 18582 | 18832 | 19700 | 19982 | 19677 | 19949 |
2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | |||||||
promet | 1000 t CO2 ekviv. | 4442 | 4652 | 5227 | 6152 | 5337 | |||||
energetika | 1000 t CO2 ekviv. | 6325 | 6379 | 6596 | 6388 | 6085 | |||||
industrijski procesi | 1000 t CO2 ekviv. | 1342 | 1394 | 1400 | 1281 | 938 | |||||
goriva v industriji | 1000 t CO2 ekviv. | 2486 | 2593 | 2346 | 2305 | 1918 | |||||
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi | 1000 t CO2 ekviv. | 2571 | 2344 | 1896 | 2259 | 2184 | |||||
kmetijstvo | 1000 t CO2 ekviv. | 2006 | 2023 | 2078 | 1965 | 1996 | |||||
odpadki | 1000 t CO2 ekviv. | 713 | 729 | 692 | 619 | 584 | |||||
drugo | 1000 t CO2 ekviv. | 413 | 412 | 410 | 398 | 393 | |||||
skupaj | 1000 t CO2 ekviv. | 20298 | 20527 | 20646 | 21366 | 19436 |
Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP-1), Ministrstvo RS za okolje in prostor, julij 2009.
8-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012 glede na vrednost v izhodiščnem letu, med drugim z dosego naslednjih področnih ciljev:
• 12 % delež obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci do leta 2010,
• 25 % delež obnovljivih virov energije pri oskrbi s toploto do leta 2010,
• 33,6 % delež električne energije iz obnovljivih virov do leta 2010,
• 7,5 % delež biogoriv v prometu do leta 2015,
• 9 % kumulativni prihranek končne energije v obdobju 2008–2016,
• 10 % povečanje učinkovitosti rabe energije v industriji in storitvenem sektorju do leta 2010 glede na leto 2004,
• 10 % povečanje učinkovitosti rabe energije v stavbah do leta 2010 glede na leto 2004,
• 15 % povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju do leta 2010 glede na leto 2004,
• 10 % povečanje učinkovitosti rabe energije v prometu do leta 2010 glede na leto 2004,
• podvojitev deleža električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu 2000 na 1.600 GWh v letu 2010.
Izpusti toplogrednih plinov so se v letu 2009 (glede na leto 2008) zmanjšali za 7,1% v EU-27, za 6,9% v EU-15 in celo za 9 % v Sloveniji. Upad je v veliki meri posledica gospodarske krize leta 2009, najverjetneje pa tudi velikega porasta rabe obnovljivih virov energije. Gospodarska kriza je leta 2009 prizadela večino gospodarskih sektorjev v EU, kar je povzročilo zmanjšanje povpraševanja po energiji. Poraba fosilnih goriv se je zmanjšala v primerjavi s preteklim letom predvsem zaradi manjše rabe premoga, kar je vodilo do še večjega zmanjševanja izpustov TGP. Do največjega zmanjšanja izpustov je prišlo v predelovalni industriji in gradbeništvu ter tudi v javni električni in toplotni oskrbi. Kljub razmeroma mrzli zimi leta 2009 so se izpusti zmanjšali tudi v stanovanjskem sektorju. Kljub zmanjšanju povpraševanja po energiji, ki so večinoma povezana z gospodarsko krizo v EU, je bil zabeležen močan porast uporabe obnovljivih virov energije, zlasti biomase, vetra in sonca, ki vodijo k občutnemu povečanju deleža obnovljivih virov v končni rabi energije v EU. Poraba primarnih virov energije iz obnovljivih virov energije se je po podatkih Eurostata tako v EU-27 povečala za 5,8 %.
Skupni izpusti toplogrednih plinov so v Sloveniji leta 2009 dosegli vrednost 19.436 Gg (gigagram= 1000 ton ali kiloton) ekvivalenta CO2. To je 4,6 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu (1986). Za vse podpisnice Kjotskega protokola je bila količina izpustov v izhodiščnem letu (1986) dokončno določena leta 2007 in je ne moremo več spreminjati. Za Slovenijo se skupna količina izpustov v izhodiščnem letu izračuna kot vsota izpustov CO2, CH4 in N2O v letu 1986 ter F-plinov v letu 1995, kar znaša 20.354,042 Gg CO2 ekv. V skladu z obveznostjo iz Kjotskega protokola, ki zahteva 8 % zmanjšanja izpustov, tako povprečni izpusti v obdobju 2008-2012 v Sloveniji ne bi smeli presegati vrednosti 18.725,719 kt CO2 ekv.
Glede na izhodiščno leto (1986) so se izpusti zaradi ravnanja z odpadki zvišali za 9 %, k čemur so prispevali zgolj izpusti TGP iz odlagališč komunalnih odpadkov. Izpusti iz odpadnih voda so se v tem času znižali. Kljub ukrepom na tem področju izpusti še vedno naraščajo zaradi narave procesa, saj k njim prispevajo odpadki, odloženi na odlagališča iz daljšega časovnega obdobja (več deset let).
Kljub temu, da se skupni izpusti TGP v primerjavi z izhodiščnim letom (1986) niso veliko spremenili, se je precej spremenila njihova porazdelitev po sektorjih. Najbolj, za kar 162 %, so se v obdobju 1986 - 2009 povečali izpusti iz cestnega prometa. Zaradi cestnega prometa so se celotni izpusti TGP v letu 2007 in 2008 večali za več kot odstotek letno, v letu 2009 pa so se znižali zaradi svetovne gospodarske krize in upada tovornega prometa.
V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2009 kar 82,4 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva. Sledi metan (10,4 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter N2O (6,0 %), ki prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti N2O iz prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni (1,2 %). Zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv.
Za doseganje obveznosti iz Kjotskega protokola je Slovenija uvedla številne ukrepe, s pomočjo katerih bo mogoče doseči predpisano vrednost. Večina ukrepov je opisanih v Operativnem programu zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Prenovljen program iz leta 2006 je Vlada Republike Slovenije sprejela julija 2009. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri rabi in proizvodnji energije je bil leta 2007 sprejet Energetski zakon, izdelan pa je tudi Nacionalni energetski program, osnutek naslednjega pa je v procesu sprejemanja (2011). Oba predvidevata trajnostno naravnan razvoj energetike in povečanje učinkovite rabe energije iz obnovljivih virov energije. Osnutek Nacionalnega energetskega programa (NEP 2011) vsebuje pet scenarijev razvoja slovenske energetike. Vsi predvidevajo jedrsko opcijo s podaljšanjem življenjske dobe krške nuklearke ali z gradnjo drugega bloka. Trije predvidevajo izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), dva pa sta brez TEŠ 6.
Ukrepe, ki jih je Slovenija sprejela za potrebe doseganja ciljev Kjotskega protokola povzema spodnja preglednica (Slika PS03-4). V letu 2005 je začel delovati tudi najpomembnejši Kjotski mehanizem, ki ga prištevamo med dodatne ukrepe. Gre za trgovanje z izpusti. V sistem trgovanja je bilo v letu 2009 vključenih 97 upravljavcev naprav iz Slovenije. Trgovanje z izpusti TGP je bilo sicer v EU uvedeno v letu 2005, na svetovni ravni pa se njegova uvedba zahteva v obdobju 2008–2012. Med dodatne ukrepe štejemo na področju prometnega sektorja tudi izvajanje ukrepov iz Resolucije o prometni politiki za preusmeritev tranzita s cest na železnice.
V Sloveniji prekrivajo gozdovi več kakor 58 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izračunani ponori zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva so precejšnji; leta 2009 so bili 8.458 kiloton CO2. V skladu s sklepom Konference pogodbenic UNFCCC lahko države, pogodbenice Kjotskega protokola del svojih obveznosti zmanjšanja izpustov TGP dosežejo s povečanjem ponora CO2, ki je posledica neposrednih človekovih dejavnosti v gozdarstvu in ravnanju z zemljišči po izhodiščnem letu 1986. To dovoljenje omejuje slovenske ponore v gozdarstvu, ki jih bomo lahko uveljavljali v ta namen, na največ 1.320 kt CO2.
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca izpustov toplogrednih plinov, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Tajda Mekinda Majaron.
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2011
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1986-2009.
Metodologija obravnavanja podatkov: Večina vhodnih podatkov za izračun izpustov je bila pridobljena iz baze SURS (Statistični urad Republike Slovenije). Ti podatki so predvsem podatki o porabi goriv in pripadajoče kalorične vrednosti ter podatki iz kmetijstva (število živali, količina pridelka in poraba gnojil). Podatki o voznem parku in o prevoženih kilometrih za izračun izpustov iz cestnega prometa so bili pridobljeni od Ministrstva za notranje zadeve in Direkcije RS za ceste. Ostali vhodni podatki so bili pridobljeni iz podatkovnih baz na ARSO. To so predvsem podatki iz emisijskega trgovanja in iz ravnanja s trdnimi odpadki. V manjši meri so bili podatki pridobljeni tudi na osnovi individualnih dogovorov s proizvajalci oziroma porabniki. Podatki se zbirajo vsakoletno in se posodobijo tudi za leta nazaj kadar je to potrebno.
Slovenska ratifikacija Kjotskega protokola zahteva 8 odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto (1986). Skladno z mednarodnimi dogovori se za izpuste v izhodiščnem letu šteje seštevek izpustov CO2 (ogljikov dioksid), CH4 (metan) in N2O (didušikov oksid) leta 1986 in izpustov F-plinov (HFC - florirani ogljikovodiki, PFC - perfluorirani ogljikovodiki in SF6 - žveplov heksaflorid) v letu 1995. Izpusti v izhodiščnem letu so bili določeni glede na stanje v evidencah izpustov julija 2007.
Izpusti toplogrednih plinov se izračunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Evidence izpustov toplogrednih plinov so bile pripravljene na podlagi IPCC metodologije (IPCC 1996, 2000). Glede na pomen vira in razpoložljive podatke so bili uporabljeni različni pristopi (Tier) v okviru metodologije IPCC. Za oceno izpustov iz porabe goriv so bili za izpuste CO2 iz domačega lignita in iz zemeljskega plina uporabljeni nacionalni emisijski faktorji, pri ostalih gorivih pa večinoma privzeti emisijski faktorji IPCC. Izpusti iz cestnega prometa so bili izračunani z uporabo modela Copert III. Pri ubežnih izpustih CO2 v energetiki so bili upoštevani izpusti, sproščeni pri razžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah. Izračunani so bili na podlagi podatkov o porabi karbonata. Emisijski faktorji za ubežne izpuste CO2 in CH4 v rudarstvu so bili določeni na podlagi meritev v slovenskih premogovnikih. Za izračun izpustov CH4 pri prenosu zemeljskega plina so bili uporabljeni podatki podjetja, ki upravlja prenosno omrežje. Izgube pri distribuciji so bile ocenjene na podlagi dolžine posameznih vrst plinovodov glede na vrsto cevi ob uporabi specifičnih izgub na enoto dolžine, kot so bile navedene v nemškem poročilu Konferenci pogodbenic, kar je smiselno glede na raven vzdrževanja in majhno povprečno starost plinovodnega omrežja. Izpusti pri industrijskih procesih so bili večinoma določeni na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili direktno od proizvajalcev ali iz emisijskega trgovanja in z uporabo nacionalnih emisijskih faktorjev. V kmetijstvu so bili posebej natančno določeni izpusti metana zaradi črevesne fermentacije pri govedu. Pri izpustih zaradi ravnanja z gnojem je bil uporabljen natančnejši pristop pri prašičereji in govedoreji. Pri reji drugih živali, ki pomenijo le manjši delež pri izpustih metana, je bil uporabljen pristop Tier 1. Pri izpustih N2O so bili pri ravnanju z gnojem in pri posrednih izpustih zaradi gnojenja z živinskimi gnojili uporabljeni vhodni podatki, pridobljeni pri oceni izpustov metana. Pri izpustih N2O so bili uporabljeni privzeti faktorji IPCC, ki določajo pretvorbo dušika v N2O. Izpusti metana pri ravnanju s trdnimi odpadki so bili določeni z uporabo metode prvega reda, ki upošteva časovno dinamiko sproščanja metana. Izpusti pri N2O zaradi odpadnih vod so bili določeni glede na porabo beljakovin v prehrani ljudi, ki se po ocenah v obravnavanem obdobju ni spreminjala.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola in Odločbe Komisije 2005/166/ES o določitvi pravil za izvajanje prej navedene odločbe).
Slabost: Izračuni izpustov iz sektorjev porabe goriv in deloma tudi industrijskih procesov so precej natančni, ocene iz kmetijstva in odpadkov pa so zaradi same narave procesa precej manj zanesljive. Skupna nezanesljivost izračunov izpustov toplogrednih plinov brez rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva je bila v izhodiščnem letu 1986 9 %, v letu 2009 pa 7,0 %.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.
Podatki za Evropo
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki za EU-15 ter EU-27 so povzeti iz tehničnega poročila Evropske agencije za okolja, št. 2/2011 (Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2009 and inventory report 2011) ter iz baze Greenhouse gas data viewer.
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (European Environment Agency – EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2011
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2008. Evropske evidence izpustov toplogrednih plinov se izračunajo kot vsota izpustov vseh držav članic in se prikazujejo posebej za EU-15 in posebej za EU-27. Podatki se obnovijo enkrat letno za celotno obdobje 1990-2009.
EU-15 se je s Kjotskim protokolom obvezala, da bo v obdobju 2008-2012 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 8 % glede na bazno leto. EU-27 nima določenega skupnega cilja enako kot EU-15, niti izhodiščnega leta. 12 držav članic EU-15 je izbralo izhodiščno leto za pline CO2, CH4 in N2O leto 1990 in za fluorirane pline leto 1995, medtem ko so Avstrija, Francija in Italija za flourirane pline izbrale leto 1990. Vrednost izpustov toplogrednih plinov EU-15 za izhodiščno leto je seštevek izpustov F-plinov v letu 1995 za 12 držav članic in v letu 1990 za Avstrijo, Francijo in Italijo. Izhodiščno leto EU-15 vključuje tudi izpuste iz krčenja gozdov za Nizozemsko, Portugalsko in Združeno kraljestvo. Izhodiščno leto za posamezne države je različno, saj so države izbrale zanje najbolj ugodno leto - npr. leto, ko so bili izpusti iz neučinkovite in kasneje propadle težke industrije najvišji. Ciper in Malta po Kjotskem protokolu nimata določenih ciljev.
Izhodiščna leta za nove države članice EU:
Vrednost izpustov za izhodiščno leto je določeno z mednarodnim dogovorom in se ne spreminja, medtem ko se izpusti za posamezna leta lahko spreminjajo za nazaj zaradi sprotnega dopolnjevanja evidenc toplogrednih plinov in metodologije izračunavanja izpustov.
Metodologija obravnavanja podatkov: Izpusti toplogrednih plinov se v vsaki državi članici izračunavajo na podoben način saj morajo za izračune vse uporabljati eno izmed IPCC metodologij.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil držav članic kot tudi poročila Skupnosti. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola in Odločbe Komisije 2005/166/ES o določitvi pravil za izvajanje prej navedene odločbe.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.