[VD13] Kakovost voda za življenje sladkovodnih rib
Ključno sporočilo
V letu 2009 je vseh 22 odsekov površinskih voda ustrezalo mejnim vrednostim kakovosti voda za življenje sladkovodnih vrst rib. Na petih odsekih (23 %) je kakovost vode ustrezala tako mejnim kot tudi priporočenim vrednostim. Na ostalih odsekih pa je bila od priporočenih vrednosti najpogosteje presežena vsebnost nitrita in amonija ter občasno tudi amoniaka.
Definicija
V letu 2005 je bilo v Sloveniji določenih 22 odsekov površinskih sladkih voda, ki so pomembni za življenje sladkovodnih vrst rib, od tega 13 salmonidnih in 9 ciprinidnih območij (Pravilnik o določitvi odsekov površinskih voda, pomembnih za življenje sladkovodnih vrst rib, UL RS št. 28/05). Odseki salmonidnih površinskih voda omogočajo življenje salmonidnim vrstam rib kot so postrvi, lipani in sulci, odseki ciprinidnih površinskih voda pa ciprinidnim vrstam rib, torej krapom, ščukam, ostrižem, itd. Namen določitve odsekov je zavarovanje oz. izboljšanje kakovosti vode, ki omogoča življenje sladkovodnim vrstam rib.
Na navedenih odsekih Agencija RS za okolje spremlja kakovost vode v skladu z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02) in Pravilnikom o imisijskem monitoringu kakovosti površinske vode za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS 71/02). Nacionalni predpisi so povzeti po Direktivi Sveta z dne 18. julija 1978 o kakovosti sladkih voda, ki jih je treba zavarovati ali izboljšati, da se omogoči življenje rib, ki je bila uzakonjena z Direktivo 2006/44/ES. Cilj te direktive je varovanje in izboljšanje kakovosti tistih tekočih ali stoječih sladkih voda, ki omogočajo ali pa bi, če bi se onesnaženost zmanjšala ali odpravila, omogočale življenje ribam, ki spadajo med avtohtone (domorodne vrste) in prispevajo k naravni raznolikosti, ter vrste, katerih prisotnost pristojni organi držav članic ocenjujejo za zaželeno za upravljanje z vodami.
Ocena kakovosti vode za življenje sladkovodnih vrst rib se izdela glede na priporočene in mejne vrednosti parametrov, določenih z Uredbo o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02). V oceno so zajeti parametri, ki vplivajo na pogoje za življenje sladkovodnih vrst rib, to so vsebnost kisika, pH, vsebnost suspendiranih snovi, biokemijska potreba po kisiku, vsebnost fosforja, nitrita, amoniaka, amonija, prostega klora, bakra in cinka. Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne kakovosti in se šteje za čezmerno obremenjeno, če se ugotovi, da rezultati ne ustrezajo mejnim vrednostim, določenim v Uredbi o kakovosti površinskih voda za življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02)
Grafi
Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2010
Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2010
| 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| ustreza priporočeni in mejni vrednosti | število odsekov | 3 | 5 | 3 | 5 |
| ustreza mejni vrednosti in ne ustreza priporočeni vrednosti | število odsekov | 18 | 16 | 19 | 17 |
| ne ustreza niti mejni vrednosti niti priporočeni vrednosti | število odsekov | 1 | 1 | 0 | 0 |
Cilji
Ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči življenje pomembnih vrst sladkovodnih rib (NPVO 2005-13).
Komentar
Kakovost voda za življenje sladkovodnih vrst rib je prikazana za leto 2009.
V salmonidnih vodah je bilo v letu 2009 preiskanih 13 merilnih mest za katere je bilo ugotovljeno, da je bila kakovost vode ustrezna na vseh merilnih mestih. Najboljša kakovost vode je bila določena na salmonidnem odseku Save Bohinjke od izliva Mostnice do sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke.
Na odsekih ciprinidnih voda so bile meritve izvedene na 9 merilnih mestih, kakovost vode pa je bila prav tako kot pri salmonidnih vodah na vseh ustrezna. Najboljša kakovost vode med ciprinidnimi odseki, kjer so vsi parametri ustrezali tako mejnim kot tudi priporočenim vrednostim, je bila določena na Kolpi od izliva Lahinje do državne meje Božakovo, Nadiži od državne meje do državne meje, Reki od Cerkvenikovega mlina do Matavuna ter Dragonji od Škrlin do mejnega prehoda Dragonja.
Na ostalih salmonidnih in ciprinidnih odsekih kakovost vode ni ustrezala priporočenim vrednostim (VD13-2). Med priporočenimi vrednostmi so bile največkrat presežene vsebnosti nitrita in amonija ter občasno še vsebnost amoniaka. Vzroki za navedene neustrezne vsebnosti so največkrat izpusti neočiščenih komunalnih odpadnih voda, izpusti iz čistilnih naprav in živalskih farm. Na nekaterih merilnih mestih salmonidnih voda pa je bila poleti v času nizkih pretokov rek izmerjena prenizka vsebnost raztopljenega kisika v vodi.
Metodologija
Izvorna baza podatkov oz. vir: Baza podatkov
državnega monitoringa kakovosti voda
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za
hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda, kontaktna oseba
Edita Sodja
Datum zajema podatkov za kazalec: 17. november 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Meritve in analize na merilnih mestih salmonidnih in ciprinidnih
odsekov se opravijo 12-krat letno v enakomernih mesečnih presledkih.
Vzorčenje za osnovne fizikalne in kemijske analize ter analize kovin je
izvedeno v skladu s standardi SIST ISO 5667-3 in SIST ISO 5667-6.
Vzorce vode se vzorči na globini 0,5 m, čim bliže matici vodotoka, v
plitvejših vodah od 1 m pa na polovici globine in sicer pri
nizkih srednjih pretokih. Priprava embalaže, konzerviranje,
stabilizacija, transport in hranjenje odvzetih vzorcev vode za kemijske
preiskave je prav tako izvedeno v skladu s standardi, tako da postopki
ne vplivajo na rezultate analiz. Ob zajemu vzorca se izmeri temperatura
zraka in vode, pH vrednost, električna prevodnost, vsebnost
raztopljenega kisika in vsebnost prostega klora. Fenolne spojine in
mineralna olja se na terenu določi organoleptično. V laboratoriju se v
nefiltriranem, premešanem v vzorcu določijo suspendirane
snovi, biokemijska potreba po kisiku, celotni fosfor, skupni amonij in
neionizirani amoniak. V primeru prisotnosti se določijo tudi fenolne
spojine. Iz nefiltriranega, usedenega vzorca se določi nitritni ion in
v primeru prisotnosti mineralna olja. Za določitev raztopljenega bakra
se vzorci na terenu filtrirajo skozi membranski filter 0.45 μm,
nato pa se filtrat nakisa. Za določitev koncentracije cinka v celotnem
vzorcu, je nefiltriran vzorec razkrojen s HNO3 v
mikrovalovni peči.
Podrobnejši opis metodologije je na razpolago v letnih
programih monitoringov, ki so na voljo na spletnih straneh ARSO: http://www.arso.gov.si/vode/reke/programi/PROGRAM%20RIBE%202009.pdf
Metodologija obdelave podatkov: http://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/Poro%c4%8dilo_RIBE_2009.pdf
Po določilih Uredbe o kakovosti površinskih voda za
življenje sladkovodnih vrst rib (UL RS št. 46/02) se za
vsako leto posebej ugotavlja kakovost salmonidnih in ciprinidnih voda
na podlagi fizikalnih in kemijskih rezultatov analiz vzorcev. Izvzeti
so le rezultati vzorcev, ki so bili vzorčeni v izjemnih razmerah
(6.člen Uredbe o kakovosti površinskih voda za življenje
sladkovodnih vrst rib). Mejne oziroma priporočene vrednosti parametrov
salmonidnih in ciprinidnih voda niso presežene, če meritve vzorcev,
odvzetih ob najmanj minimalni pogostosti, v obdobju enega leta
izkažejo, da:
- 95 % vzorcev ne presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti za
parametre pH, BPK5, neionizirani amoniak, celotni amonij, nitrit,
prosti klor, celotni cink in raztopljeni baker, oziroma 100 % v
primeru, da je pogostost vzorčenja manjša kot enkrat
mesečno,
- za parameter raztopljen kisik, v 50 % vzorcev vsebnost kisika večja
od 7 mg O2/l za ciprinidne oz. 9 mg O2/l
za salmonidne vode in hkrati v 100 % vzorcev vsebnost kisika večja od 4
mg O2/l za ciprinidne in večja od 6 mg O2/l
za salmonidne vode,
- povprečna koncentracija določena za parameter suspendirane snovi, ne
presega mejnih oziroma priporočenih vrednosti.
Salmonidna oziroma ciprinidna voda je neustrezne kakovosti in se
šteje za čezmerno obremenjeno, če se na podlagi zgornje
ocene ugotovi, da so mejne vrednosti presežene.
Informacije o kakovosti: Zajem vzorcev se izvede
12-krat letno, v rednih mesečnih intervalih. S tem se zagotovi
reprezentativne vzorce za celotno hidrološko leto. Kakovost
se spremlja na odsekih, ki so bili določeni glede na
ihtiološke podatke ribiškega katastra Zavoda za
ribištvo. Vzorčenje, konzerviranje, transport in hranjenje
vzorcev je izvedeno v skladu z mednarodnimi standardi. Tudi analize
vzorcev v laboratoriju so v glavnem izvedene v skladu z mednarodnimi
standardi. Vsi laboratoriji, ki izvajajo vzorčenje in analize, imajo
akreditacijo v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025. Metode
monitoringa so preverjeno veljavne, za zagotavljanje kakovosti podatkov
laboratoriji uporabljajo overjene referenčne materiale in kontrolne
karte ter sodelujejo v mednarodnih laboratorijskih primerjalnih shemah.
Skupna ocena ustreznosti podatkov: 1 = brez večjih
pripomb