Ključno sporočilo
Good

Med letoma 2010 in 2019 je opazen pozitiven trend zmanjševanja porabe energije v gospodinjstvih, saj se je delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenili kot nizko oz. zelo nizko, v tem obdobju povečal za 8 odstotnih točk. V letu 2022 se je stanje nekoliko poslabšalo, saj je delež gospodinjstev, ki ocenjujejo svojo porabo energije kot srednjo, visoko ali zelo visoko, prvič po letu 2015 ponovno presegel tri četrtine. Delež gospodinjstev, ki razmišljajo, kako bi učinkoviteje rabili energijo, od leta 2015 naprej presega štiri petine, kar kaže na velik potencial za zmanjšanje končne porabe energije v tem sektorju.


Kazalec prikazuje mnenje gospodinjstev o porabi energije in njihovo razmišljanje o učinkoviti rabi energije. Prikazuje tudi povezavo med navedenima kategorijama in mnenje gospodinjstev o tem, v kolikšni meri so seznanjena s svojo porabo energije.


Grafi

Slika OP05-1: Ocena porabe energije v gospodinjstvu, Slovenija, 2010-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022

Prikaži podatke
nizka in zelo nizka [%] srednja [%] visoka in zelo visoka [%]
2010 19 68 13
2011 17,96 66 16
2012 24 66 10
2015 22 68 10
2017 26 65 9
2019 27 63 9
2022 24 65 10
Slika OP05-2: Seznanjenost z rabo energije v gospodinstvu, Slovenija, 2010-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022

Opomba:

niti-niti odraža nevtralno stališče anketiranca

Prikaži podatke
popolnoma drži in drži [%] niti niti [%] ne drži in sploh ne drži [%]
2010 71 22 7
2011 70 21 9
2012 71 24 5
2015 85 10 4
2017 79 17 4
2019 75 19 5
2022 71 22 6
Slika OP05-3: Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o tem, kako bi učinkoviteje rabili energijo, Slovenija, 2011-2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022

Prikaži podatke
da [%] ne [%] ne vem [%]
2011 69 31 0
2012 80 20 0
2015 83 13 3
2017 91 6 3
2019 81 10 7
2022 81 10 8
Slika OP05-4: Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o tem, kako bi učinkoviteje rabili energijo glede na ocenjeno porabo energije, Slovenija, 2022
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022

Prikaži podatke
nizka in zelo nizka [%] srednja [%] visoka in zelo visoka [%]
da 85,77 81,12 75,25
ne 7,11 9,97 17,82
ne vem / b.o. 7,11 8,91 6,93
Slika OP05-5: Delež gospodinjstev po statističnih regijah, ki menijo, da je njihova poraba energije srednja, visoka ali zelo visoka, Slovenija, 2019
Viri:

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2019

Prikaži podatke
  % 61 % - 70 % 71 % - 80 % 81 % - 90 %
  Pomurska 89 0 0 1
  Podravska 68 1 0 0
  Koroška 75 0 1 0
  Savinjska 72 0 1 0
  Zasavska 81 0 0 1
  Posavska 79 0 1 0
  Jugovzhodna Slovenija 76 0 1 0
  Osrednjeslovenska 66 1 0 0
  Gorenjska 66 1 0 0
  Primorsko-notranjska 77 0 1 0
  Goriška 84 0 0 1
  Obalno-kraška 74 0 1 0
Skupaj regije 3 6 3

Cilji

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje, kot so:

  • Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
  • Zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
  • Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
  • Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
  • Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko 
  • Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev 
  • Krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja  

Poleg tega je treba upoštevati tudi cilj Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN, sprejet na Vladi RS 27.2.2020):

  • Do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost vsaj za 35 %;

in cilj evropske komisije v okviru zelenega dogovora  (The Green Deal):

  • Graditi in renovirati na energetsko in snovno učinkovit način. 

Kot je razvidno iz kazalca okolja o rabi končne energije po sektorjih [EN10], gospodinjstva v Sloveniji porabijo več kot 20 odstotkov končne energije. Zmanjševanja vpliva gospodinjstev na okolje preko zniževanja izpustov onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov je možno samo z zmanjševanjem končne rabe energije v gospodinjstvih. To pa je uresničljivo na dva načina: z enkratnimi investicijami v energetsko učinkovitejše tehnologije (npr. izolacija stavb) in vsakodnevnim učinkovitim ravnanjem z energijo (npr. ugašanje električnih naprav iz stanja pripravljenosti).

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva se izvaja od leta 2010 z enakimi vprašanji. V 9 letnem obdobju (2010-2019) je opazna statistično pomembna pozitivna sprememba tako odnosa gospodinjstev do porabe energije kot tudi njihovega razmišljanja o učinkoviti rabi energije. Žal pa to ne moremo potrditi za leto 2022, ko je delež gospodinjstev, ki ocenjujejo, da je njihova poraba energije nizka ali zelo nizka, upadel na raven v letu 2012, to je 24 %  (2022: 24 %, 2010: 19 %). Izmed možnih razlogov, zakaj je temu tako, izpostavljamo dva. Eden je čas epidemije Covid 19, ko so ljudje več časa preživeli doma in so v svojih gospodinjstvih zato trošili več. Drugi razlog pa je zvišanje cen energentov, kar posledično pomeni višje zneske na položnicah in s tem občutek, da je poraba energije v gospodinjstvu večja.

Pozitivni trend je v dobri meri rezultat delovanja Eko sklada, saj omogoča širok spekter subvencij in ugodnih kreditov za okolju prijazne naložbe. Rezultat kaže tudi na velik potencial nadaljnjega zmanjševanja porabe energije v slovenskih gospodinjstvih: merjenje iz leta 2022 kaže, da 65 % gospodinjstev ocenjuje svojo porabo kot srednjo oz. 10 % kot visoko ali zelo visoko. Preračunano na nivo populacije to pomeni, da v 647.382 (75 %) od 859.782 slovenskih gospodinjstev (SURS, 2022) obstaja potencial za zmanjšanje porabe končne energije.

Da je ocena porabe energije anketiranih gospodinjstev realistična, kažejo odgovori na vprašanje, ali so gospodinjstva dobro seznanjena z rabo energije v stanovanju. Delež gospodinjstev, ki so na to vprašanje odgovorili “drži” in “popolnoma drži”, niha med 70 % (2011) in 85 % (2015), v zadnjem merjenju pa znaša 71 %. Ta rezultat kaže na dobro ozaveščenost gospodinjstev glede lastne porabe energije.  

Leta 2022 je štiri petine (81%) anketiranih gospodinjstev navedlo, da razmišljajo, kako bi učinkoviteje rabili energijo, kar je 12 odstotnih točk več kot v letu 2010, vendar pa je glede na leto 2019, ko je o tem razmišljalo največ gospodinjstev (91 %), upadel za 10 odstotnih točk. Povečuje se delež tistih, ki so odgovorili “ne vem” (2022: 8 %; 2011: 0 %). Preračunano na populacijo, 696.423 gospodinjstev (81 %) od skupno 859.782 (SURS, 2022) razmišlja o učinkoviti rabi energije.

Leta 2022 rezultati križanja odgovorov iz vprašanj o porabi energije v stanovanju in razmišljanju o učinkoviti rabi energije kažejo, da o učinkoviti rabi energije največ razmišljajo gospodinjstva z nizko oz. zelo nizko porabo (86 %), najmanj pa gospodinjstva z visoko oz. zelo visoko porabo energije (75 %). Rezultati tudi kažejo, da je delež gospodinjstev, ki ne razmišljajo, kako bi učinkoviteje rabili energijo, več kot dvakrat večji pri gospodinjstvih z visoko in zelo visoko porabo (18 %) glede na gospodinjstva z nizko oz. zelo nizko (7 %) in srednjo porabo energije (10 %).

Analiza podatkov po statističnih regijah za leto 2019 kaže, da je največji delež gospodinjstev, ki menijo, da je njihova poraba energije srednja, visoka ali zelo visoka v Pomurski, Zasavski in Goriški regiji (81% do 90%). Ta delež je nekoliko manjši v Koroški, Savinjski, Posavski, Jugozahodni Sloveniji, Primorsko-notranjski in Obalno-kraška regiji (71% do 80%) in najmanjši je v  Osrednjeslovenski, Gorenjski in Podravski regiji (61% do 70%).


Metodologija

Cilji povzeti po: 

Metodologija zbiranja podatkov:

Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2010, 2011, 2012, 2015, 2017, 2019 in 2022.

Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev. 

Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.

Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.

Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:

  • število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
  • tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva. 

V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.

Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letih od 2010 do 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2019 smo odgovore zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

 

 

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Ocena porabe energije v gospodinjstvu

Število

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo

2010-2022

Za preteklo leto

Letno

20.06.2023

ne

Seznanjenost z rabo energije v gospodinjstvu

Število

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo

2010-2022

Za preteklo leto

Letno

20.06.2023

ne

Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o tem, kako bi učinkoviteje rabili energijo

Število

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo

2011-2022

Za preteklo leto

Letno

20.06.2023

ne

Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o tem, kako bi učinkoviteje rabili energijo glede na ocenjeno porabo energije

Število

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo

2022

Za preteklo leto

Letno

20.06.2023

ne

Delež gospodinjstev po statističnih regijah, ki menijo, da je njihova poraba energije srednja, visoka ali zelo visoka

Delež

Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo

2019

/

Letno

26.02.2019

ne

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 3

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Ekosklad, 2019: Knjižica Ekomanija, izdana ob svetovnem dnevu varstva okolja in 25-letnici Eko sklada, URL: https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/novica/knjiica-ekomanija-ob-svetovnem-dnevu-varstva-okolja-in-25-letnici-eko-sklada (6. 3. 2020)
  2. SURS, 2018: Aktualni podatki - gospodinjstva in družine, URL: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/47 (6. 3. 2020)


Related indicators