Leta 2024 so se izpusti toplogrednih plinov (TGP) iz virov po Uredbi (EU) 2023/857 povečali za 1,8 % v primerjavi z letom prej. Glede na letni cilj iz Uredbe (EU) so bili kljub temu še vedno nižji, za 0,4 % oz. za 41 kt. NEPN 2024 določa za leto 2030 ambicioznejši cilj zmanjšanja izpustov neETS kot Uredba (EU). Primerjava z indikativno trajektorijo do tega cilja, ki se začne v letu 2021, kaže, da so bili izpusti leta 2024 za 5 odstotnih točk nad njo.

Zmanjšanje rabe energije v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti je leta 2024 znašalo 671 GWh. Za več kot polovico manjši prihranki kot leto prej so predvsem posledica tega, da so zavezanci svoje obveznosti v veliki meri pokrili z neizkoriščenimi presežki prihrankov iz preteklih let. Ciljna vrednost za leto 2024 je bila vseeno presežena za 38 % – s prenosom dela presežnih prihrankov iz leta 2023 v okviru sheme za zavezance so prihranki energije znašali 1.028 GWh.

Glede na kratkoročno projekcijo so bili leta 2025 izpusti ESR 0,6 % višji od dejanskih izpustov leta 2024. Razliko lahko pripišemo predvsem sektorjema industrije in prometa, v manjši meri pa tudi sektorju proizvodnje električne energije in toplote ter sektorju široke rabe. V primerjavi z letnim ciljem za leto 2025 po Uredbi (EU) 2023/857 so bili izpusti višji za 318 kt CO₂ ekv oz. 3,1 %, v primerjavi z indikativno letno vrednostjo iz NEPN 2024 pa so bili višji za 934 kt CO₂ ekv oz. 9,7 %.

Raba končne energije je leta 2024 znašala 4.594 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,4 %. Do zmanjšanja je prišlo samo v gospodinjstvih, za 1,6 %, v vseh ostalih sektorjih se je raba končne energije povečala: v industriji za manj kot odstotek, v storitvah za 2,8 %, ter največ, za 5,3 % v prometu. Od indikativne ciljne vrednosti za leto 2024 iz NEPN 2024 je bila raba končne energije nižja za 177 ktoe (- 3,7 %), s čimer je bila indikativna letna vrednost dosežena.

Slovenija ima dokaj visoko stopnjo energetske intenzivnosti, vendar se je le ta zniževala, zlasti intenzivno v zadnjih letih. V obdobju 2005−2023 se je intenzivnost zmanjševala v povprečju s stopnjo 3,2 % na leto. V letu 2024 se je intenzivnost prvič po letu 2016 povečala, in sicer za 2,1 %. Leta 2024 je imela Slovenija glede na EU-27 za 37 % višjo intenzivnost, kar je 15 % točk manj kot leta 2005. 

Raba primarne energije je leta 2024 znašala 6.297 ktoe in se je v primerjavi z letom prej povečala za 3,8 %. Povečanje, do katerega je prišlo pri vseh gorivih, je posledica tako povečanja rabe končne energije kot tudi večje proizvodnje električne energije. Raba primarne energije je bila od indikativne ciljne vrednosti za leto 2024 iz NEPN 2024 nižja za 120 ktoe (- 1,9 %). Indikativna letna vrednost je bila tako dosežena.

Leta 2024 je Slovenija z upoštevanjem proizvodnje energije iz OVE v Sloveniji dosegla 24,6-odstotni delež OVE v bruto rabi končne energije. Za dosego 25-odstotnega zavezujočega nacionalnega ciljnega deleža OVE po Direktivi 2009/28/ES je Slovenija manjkajočo proizvodnjo iz OVE dokupila. Za predvidenim razvojem še vedno bistveno zaostajata deleža pri proizvodnji toplote in hladu ter v prometu.