Kazalec prikazuje število deležnikov v turizmu, ki so vključeni v zeleno shemo slovenskega turizma. Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je nacionalni program in certifikacijska shema pod krovno znamko SLOVENIA GREEN. 
Kazalec predstavlja tudi vrste turističnih kmetij v Sloveniji in njihovo specializiranost.
Turizem v Sloveniji v 2024 in 2025 nadaljuje trende okrevanja in rasti, obenem pa se vse močneje usmerja k trajnostnim oblikam. Slovenija si prizadeva za pozicioniranje kot zelena država in destinacija — kar pomeni, da je razvoj turizma vedno bolj povezan z varovanjem narave, kulturne dediščine in lokalnih skupnosti. 

V zadnjih desetletjih se zaradi zavedanja o negativnih vplivih množičnega in nepremišljenega turizma vse bolj uveljavlja koncept trajnostnega oziroma zelenega turizma. Ta temelji na odgovorni rabi naravnih virov, spoštovanju lokalnih skupnosti in ohranjanju kulturne ter naravne dediščine.

Slovenija je majhna, a raznolika država z občutljivimi ekosistemi (Alpe, Kras, obala, rečne doline). Hitri in nenačrtovani turistični pritiski lahko povzročijo degradacijo narave in izgubo avtentičnosti lokalnih skupnosti. Turizem predstavlja za Slovenijo pomembno gospodarsko dejavnost, hkrati pa izziv v smislu vplivov na naravno okolje, družbo in kulturo. Zaradi tega se vse bolj uveljavlja koncept trajnostnega oziroma zeleno naravnanega turizma, ki želi tesneje usklajevati turistično ponudbo z varovanjem narave, kulturne dediščine in potrebami lokalnih skupnosti. Slovenija se je na to pot zavezano podala leta 2016, ko je z uvedbo Zelene sheme slovenskega turizma (ZSST) postavila jasen okvir za trajnostno delovanje destinacij in ponudnikov. Istega leta je bila razglašena za prvo zeleno državo na svetu, kar je pomemben mejnik v prepoznavnosti Slovenije kot trajnostne turistične destinacije. Sploh se Slovenija vse bolj uveljavlja kot vzorčna zelena destinacija Evrope, kjer trajnost ni le strategija, temveč način življenja – za ponudnike, skupnosti in obiskovalce. Slovenija je v zadnjih nekaj letih prejela številna mednarodna priznanja za trajnostni turizem.
Eko oziroma trajnostni turizem v Sloveniji ni le trend, temveč strateška usmeritev. Eko turizem ni le tržna niša, temveč celovit pristop k razvoju turizma, ki združuje ekonomsko uspešnost, okoljsko odgovornost in družbeno pravičnost. Slovenija s svojimi naravnimi danostmi, inovativnimi modeli in organizacijami, kot sta STO in ZTKS, predstavlja vzorčni primer, kako lahko majhna država gradi svojo globalno prepoznavnost na osnovi trajnosti. Hkrati pa uvedba krožnih pristopov in digitalnega spremljanja prinaša potencial, da se ponudba še izboljša glede učinkovitosti, odpornosti in trajnosti.

Vključeni v Zeleno shemo slovenskega turizma
Zelena shema slovenskega turizma (ZSST) je nacionalni certifikacijski program, ki pod krovno znamko SLOVENIA GREEN povezuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, Destinacijam in ponudnikom nudi orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja ter s certifikatom Slovenia Green promovira odgovorno in zeleno delovanje. Shema je usklajena z mednarodnimi standardi, kot je Green Destinations Standard. Slovenska turistična organizacija (STO) postavlja zeleno usmeritev v jedro svojega delovanja — kot edino pravo razvojno priložnost za konkurenčen in visokokakovosten turizem z visoko dodano vrednostjo. Shema vključuje destinacije in različne vrste ponudnikov (nastanitve, parke, znamenitosti, restavracije, agencije, plaže, kulinarika). Tisti, ki želijo pridobiti znak za ponudnika, morajo imeti že mednarodno priznan okoljski/trajnostni certifikat (npr. Green Key, Travelife) in izpolniti kriterije sheme. Shema je torej orodje, ki pomaga destinacijam in ponudnikom ne le pridobiti certifikat, ampak tudi sistematično delati za izboljševanje trajnostnih praks. V letu 2025 je bilo do oktobra že 282 imetnikov tega znaka, največ ponudnikov nastanitev in destinacij.

Vrste turističnih kmetij v Sloveniji
V Uredbi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji so opredeljene različne skupine in vrste dopolnilnih dejavnosti, med katerimi je tudi turizem na kmetiji. Med dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji, ki je gostinska dejavnost, spadajo naslednje: turistična kmetija z nastanitvijo, izletniška kmetija, vinotoč in osmica. V letu 2025 je bilo 1.436 turističnih kmetij z gostinsko dejavnostjo, skoraj polovico manj pa je turističnih kmetij, ki nimajo gostinske dejavnosti. (Register kmetijskih gospodarstev, podatki za maj 2025). Sem sodijo denimo oddajanje površin za piknike, ježa živali, prevozi potnikov z vpreženimi vozili in traktorji, tematski parki, apiturizem ipd. Med turističnimi kmetijami z gostinsko dejavnostjo je največ kmetij z nastanitvami in izletniških kmetij.

V nedavni v anketi med 130 turističnimi kmetijami je Barbara Lampič s filozofske fakultete v Ljubljani ugotovila, da so turistične kmetije razpršene po vsej državi, največ pa jih je v alpskem svetu, na vinorodnih obmejnih območjih in drugih območjih blizu term, vinogradniških pokrajin ali drugih privlačnih lokacij. Posvečajo se trajnostni obliki turizma, saj so bolj kot druge kmetije usmerjene v ekološko kmetovanje ter vzrejo avtohtonih in tradicionalnih pasem in sort. Veliko jih je na varovanih območjih in na območju Nature 2000. Med nosilci turističnih dopolnilnih dejavnosti je velik delež žensk. Turistične kmetije se ukvarjajo z več dopolnilnimi dejavnostmi kot druge kmetije in imajo tudi bolj optimistične načrte. Zelo malo anketiranih kmetij ni načrtovalo nadaljnjega razvoja turizma in novih vlaganj, med ekološkimi turističnimi kmetijami pa ni bilo niti ene takšne. 
Kot prednosti turističnega kmetovanja se pogosto navaja prodaja lastnih pridelkov in izdelkov neposredno gostom, prispevanje k ohranjanju podeželja, tradicije, lokalne kulture in avtentičnih izkušenj. Turizem na kmetiji spodbuja povezovanje narave, lokalne hrane, ekoloških praks in krajše dobavne verige. Pomaga pri razpršitvi turističnih tokov na manj obremenjena območja). Gostje imajo priložnost spoznati kmečka opravila, živali, nastajanje hrane in tradicijo. Sodelovanje z lokalnimi ponudniki krepi lokalno gospodarstvo. 

Združenje turističnih kmetij Slovenije (ZTKS), ustanovljeno leta 1997, povezuje prek 400 turističnih kmetij po vsej državi, s skupno več kot 2.600 ležišči in 14.000 sedeži. Turistične kmetije predstavljajo edinstveno obliko doživetja v tesnem stiku z naravo, lokalno kulturo in tradicionalnim načinom življenja.

Specializirane ponudbe na turističnih kmetija
V zadnjih letih se kmetije vse bolj specializirajo – od ekoloških in družinam prijaznih do vinogradniških, kolesarskih in zdravju prijaznih kmetij. Ekološke turistične kmetije ponujajo hrano z ekološkim certifikatom in zdravo bivalno okolje, kar neposredno podpira principe eko turizma. Znake za specializirane ponudbe na turističnih kmetijah od leta 2007 podeljuje Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki pa je leta 2023 pravilnik o podeljevanju znakov povsem spremenila in trenutno vsebuje sedem različnih označb, ki jih lahko pridobijo turistične kmetije. Možna je pridobitev sledečih znakov: družinam z otroki prijazna turistična kmetija, otrokom prijazna turistična kmetija, gibalno oviranim osebam prijazna turistična kmetija, vinogradniška turistična kmetija, ljubiteljem konj in jahanja prijazna turistična kmetija, turizem na ekološki kmetiji, turistična kmetija s ponudbo za boljše počutje. Tako so bili podeljeni letos januarja trije znaki, ki veljajo štiri leta, trem turističnim kmetijam. Znak Turistična kmetija s ponudbo za boljše počutje je prejela Turistična kmetija Šeruga. Znak Turizem na ekološki kmetiji sta prejeli Turistična kmetija Šenkova domačija in Ekološko posestvo Trnulja.

Kot je navedeno na spletni strani Združenja turističnih kmetij Slovenije (ZTKS) je kakovost storitev na turističnih kmetijah z nastanitvijo  lahko označena z jabolki, in sicer z eno, dvema, tremi ali štirimi. Več jabolk zagotavlja višjo kakovost in večji obseg storitev. Z označitvijo kakovosti je izražena urejenost kmetije kot celote, največji poudarek je namenjen urejenosti prostorov, kjer se zadržujejo gostje, vključena pa je tudi kakovost in pestrost jedi in pijač ter izbira možnosti za preživljanje prostega časa. Kakovost ponudbe turističnih kmetij vsake 3 leta preverja pristojna inštitucija.

Okolju prijazne oblike turizma
Eko turizem (v širšem pomenu) je ena od specifičnih oblik trajnostnega turizma, kjer je poudarek na naravnih območjih in izkušnjah, ki imajo minimalni vpliv na okolje in vključujejo lokalno skupnost. Eko turizem zahteva majhno gostoto obiskovalcev ter aktivnosti z majhnimi vplivi, za njegov razvoj pa so potrebne zadostne biotske, abiotske in kulturne znamenitosti, ki privlačijo obiskovalce. Eko turizem dovoljuje manjše nastanitvene zmogljivosti in rekreacijske dejavnosti, ki imajo manjše vplive na okolje. To so sprehajanje, pohodništvo, plezanje, kolesarjenje, plavanje, smučanje, veslanje, jamarstvo, potapljanje, jahanje, fotografiranje, obiskovanje zanimivosti, druženje pikniki ipd. V okviru eko turizma se podpira tudi različne izobraževalne dejavnosti, kot so ekskurzije, obiski informacijskih centrov in vodenih izobraževalnih poti.
Večkrat se načel trajnostnega turizma bolj držijo alternativne oblike turizma (eko, prostovoljski, pustolovski, nahrbtniški),  ki so se začele razvijati prav zaradi krize množičnega turizma. Eko turizem aktivno prispeva k ohranjanju naravne in kulturne dediščine in vključevanju lokalne skupnosti pri turističnem planiranju. Ena izmed osnovnih dejavnosti trajnostnega turizma je  potovanje na zavarovana naravna območja z namenom razumeti tamkajšnjo kulturo in naravo. Tako pod eko turizem lahko sodita tudi počitnikovanje na turističnih kmetijah ali pa  opazovanje živali v njihovem naravnem okolju. 
Trajnostni turizem
Po definiciji UNEP pomeni razvoj turizma, ki optimalno izkorišča okoljske vire, ohranja biotsko raznovrstnost ter spoštuje kulturno dediščino lokalnih skupnosti. Ključno je, da koristi trajnostno razporejeno vse deležnike – obiskovalce, prebivalce in okolje. Trajnostni turizem je torej odgovorni turizem; takšen, ki spoštuje potrebe okolja in ljudi, ki tam živijo, pa tudi lokalnega gospodarstva in obiskovalcev.
Sonaravni turizem
Sonaravni turizem izhaja iz načela sožitja človeka in narave. Poudarek je na odgovornem ravnanju z naravnimi viri in spodbujanju okoljsko manj invazivnih dejavnosti (npr. pohodništvo, kolesarjenje, opazovanje narave). Pomemben deležnik na tem področju je Zavod Tovarna trajnostnega turizma GoodPlace.
Krožni turizem
“Krožni turizem” (circular tourism) je relativno nov izraz in izhaja iz načel krožnega gospodarstva – torej zmanjševanje odpadkov, ponovno uporabo virov, lokalno proizvodnjo in kratke dobavne verige. V kontekstu turizma to pomeni ponudbo, kjer so nastanitve, transport, materiali in storitve organizirani tako, da je njihova okoljska in družbena obremenitev minimalna. Čeprav za Slovenijo javno na široko opisana definicija krožnega turizma ni enotno uveljavljena, je ta pristop del širših trendov “zelene” in “modre” transformacije turizma (digitalizacija, podatkovno podprto upravljanje, restrukturiranje nastanitev etc.). V strateških dokumentih Slovenije je prav digitalna in zelena preobrazba turizma omenjena skupaj. 
Za razliko od ekološkega in sonaravnega turizma, ki bolj poudarjata naravo in pristna izkustva, krožni turizem vstopa kot model upravljanja in oblikovanja ponudbe: fokus ni le na “manj vpliva”, temveč na “zmanjševanje virov”, “ponovna uporaba”, “lokalno” in “digitalno”.

Razpršeni hotel je inovativna oblika turistične ponudbe, ki gradi na spoštovanju lokalne kulturne tradicije in na okoljski vzdržnosti. Gre za razpršeno, večinoma podeželsko ponudbo turističnih nastanitev, ki je povezana v celoto z dogovorjenimi standardi kakovosti storitev in ki ponudnikom ponuja učinkovite centralizirane storitve, kjer je to smiselno (rezervacija, prijava, promocija ipd.). Je hotel, ki svojih storitev ne nudi v eni stavbi, temveč nudi nastanitev (sobe) v različnih hišah v manjšem kraju, ki imajo skupno recepcijo in drugo hotelsko ponudbo (hrana). Tak skupnostni hotel vodi zadruga, v katero so vključeni vsi ponudniki hotelskih storitev. 
Razpršeni hotel je sodobna, sonaravna oblika nastanitve, ki povezuje različne ponudnike v manjšem kraju pod skupno recepcijo in enotnimi standardi kakovosti. Tak model spodbuja sodelovanje lokalne skupnosti, oživlja podeželje in zmanjšuje okoljski odtis turizma.

Certifikat Zeleni ključ je vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji. Ta prestižni okoljski znak pomeni zavezanost podjetij, da v certificiranih obratih spoštujejo stroge kriterije, ki jih je določila Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo FEE. Okoljski znak Zeleni ključ zagotavlja vsem gostom, da z izbiro certificiranega turističnega obrata, neposredno pripomorejo k varovanju okolja. Obrati vzdržujejo visoke okoljske standarde s pomočjo stroge dokumentacije in pogostih kontrolnih pregledov. Certifikat Zeleni ključ lahko pridobijo hoteli in hostli, manjši nastanitveni obrati, kampi in počitniški parki, kongresni centri, restavracije in turistične atrakcije.