KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Promet
  3. Cene pogonskih goriv

[PR16] Cene pogonskih goriv
Impacts

Ključno sporočilo
Bad

Cene pogonskih goriv bi lahko imele pomembno vlogo pri internalizaciji zunanjih stroškov prometa, vendar ta potencial v Sloveniji ni izkoriščen. Določanje cene goriv ima predvsem ekonomsko funkcijo in ni orodje okoljske politike. Obdavčitev goriv je v funkciji gospodarske politike države in se odziva na cene surove nafte na mednarodnem trgu, ki je odraz svetovne ponudbe in povpraševanja ter gepolitične (ne)stabilnosti. Cena pogonskih goriv zaradi geopolitične nestabilnosti in pandemije zadnjih 15 let močno niha, skladno z njo pa tudi njihova obdavčitev. Posledično se je spreminjal tudi delež življenjskih stroškov, ki so ga slovenska gospodinjstva namenjala nakupu goriv – od 4 – 6 %.

Kazalec prikazuje končne cene in strukturo cene pogonskih goriv. Končna cena odraža osnovno ceno goriva vključno z vsemi davki in dajatvami). Cene za tekoča goriva so izražene v evrih na liter goriva (EUR/l). Kazalec prikazuje tudi delež življenjskih stroškov, ki jih za pogonska goriva namenjajo gospodinjstva v Sloveniji.

Ločimo naslednja pogonska goriva:

  • Euro 98 je neosvinčen motorni bencin 98-oktanski, ki mu niso dodane svinčene primesi zaradi doseganja oktanskega števila. Lahko vsebujejo sledi naravnega (organskega) svinca. Primeren je za vse bencinske motorje s katalizatorjem ali brez in z zahtevanim oktanskim številom tudi nad 95.
  • Euro 95 je neosvinčen motorni bencin 95-oktanski, ki mu niso dodane svinčene primesi zaradi doseganja oktanskega števila. Lahko vsebujejo sledi naravnega (organskega) svinca. Primeren je za vse vrste bencinskih motorjev, kjer je predpisana uporaba 95 oktanskega motornega bencina.
  • Dizelsko gorivo je srednji destilat in je splošni izraz za lahko plinsko olje, ki se uporablja za pogon dieselskih motorjev (avtomobili, tovornjaki, ladje in drugo).
  • Industrijsko kurilno olje (mazut) je težko olje, ostanek iz predelovalnega procesa surove nafte, ki se uporablja kot gorivo v termoelektrarnah, industriji, za pogon ladij in drugo. Glede na viskoznost in plamenišče se v porabi loči na lahko, srednje in zelo težko kurilno olje. Glede na vsebnost žvepla slednje zaznamuje nizka vsebnost žvepla (manj kot 1 %) .
  • Utekočinjeni naftni plin (UNP) so lahki nenasičeni ogljikovodiki, ki se pridobijo v rafinerijskih procesih pri stabiliziranju surove nafte in v procesnih enotah za zemeljski plin (propan, butan, mešanica obeh). Utekočinjeni naftni plin (UNP - avtoplin) je v ustrezni mešanici butana in propana prilagojen za uporabo za pogon avtomobilskih vozil.

Grafi

Slika PR16-1: Cene pogonskih goriv, Slovenija, 2008 do 2022
Viri:

Cene naftnih derivatov, Slovenija, letno; Portal Energetika; Cene naftnih derivatov, Slovenija, letno

Prikaži podatke
Diesel D2 [EUR/l] Bencin NMB 95 [EUR/l] Avtoplin UNP [EUR/l]
2008 1,13 1,07 0,67
2009 1,01 1,05 0,54
2010 1,15 1,20 0,69
2011 1,24 1,29 0,76
2012 1,36 1,48 0,80
2013 1,38 1,49 0,78
2014 1,35 1,45 0,76
2015 1,18 1,29 0,61
2016 1,08 1,20 0,57
2017 1,18 1,27 0,64
2018 1,28 1,32 0,66
2019 1,25 1,29 0,61
2020 1,06 1,07 0,59
2021 1,27 1,22 0,71
2022 1,63 1,49 0,98
Slika PR16-2: Delež goriv v strukturi življenjskih stroškov, Slovenija, 2000 do 2022
Viri:

SURS, Indeksi cen življenjskih potrebščin po klasifikaciji ECOICOP, Slovenija, mesečno

Prikaži podatke
Pogonska goriva [%]
2000 4,90
2001 5,10
2002 5,10
2003 5,20
2004 5,30
2005 5,50
2006 5,60
2007 5,40
2008 5,30
2009 4
2010 5
2011 5
2012 5,10
2013 5,40
2014 5,90
2015 5,50
2016 4,90
2017 4,50
2018 4,50
2019 4,40
2020 4,50
2021 3,70
2022 4,30
Slika PR16-3: Spremembe v strukturi cene goriv, Slovenija
Viri:

Cene naftnih derivatov, Slovenija, letno; Portal Energetika; 
Cene naftnih derivatov, Slovenija, letno

Prikaži podatke
Euro-super 95 - cena brez dajatev [EUR/L] Euro-super 95 - dajatve [EUR/L] Diesel D2 - cena brez dajatev [EUR/L] Diesel D2 - dajatve [EUR/L] UNP Avtoplin - cena brez dajatev [EUR/L] UNP Avtoplin - dajatve [EUR/L]
2008 0,53 0,54 0,64 0,49 0,49 0,19
2009 0,40 0,65 0,41 0,60 0,38 0,16
2010 0,51 0,69 0,53 0,62 0,50 0,19
2011 0,63 0,66 0,68 0,57 0,55 0,21
2012 0,70 0,77 0,74 0,62 0,59 0,22
2013 0,66 0,82 0,69 0,69 0,56 0,22
2014 0,63 0,82 0,65 0,70 0,53 0,23
2015 0,49 0,80 0,49 0,69 0,41 0,20
2016 0,42 0,78 0,40 0,68 0,36 0,21
2017 0,48 0,79 0,47 0,70 0,41 0,23
2018 0,54 0,78 0,58 0,70 0,43 0,23
2019 0,52 0,77 0,57 0,68 0,39 0,23
2020 0,39 0,68 0,42 0,65 0,37 0,22
2021 0,56 0,65 0,59 0,68 0,46 0,24
2022 0,83 0,67 0,96 0,67 0,69 0,29
Slika PR16-4: Delež davkov in osnovne cene v maloprodajni ceni posameznega energenta, Slovenija, 2022
Viri:

Cene naftnih derivatov, Slovenija, letno; Portal Energetika; 
Cene naftnih derivatov, Slovenija, letno (https://www.energetika-portal.si/statistika/statisticna-podrocja/cene-n…)

Prikaži podatke
Davki [%] Osnovna cena [%]
Diesel D2 41,06 58,94
Bencin NMB 95 44,54 55,46
Bencin NMB 98 40 60
Avtoplin UNP 29,74 70,26
Slika PR16-5: Primerjava slovenskih cen naftnih derivatov s cenami v državah EU-27, 2023
Viri:

European Commission, Directorate-General for Energy, Brussels , Oil Buletin, 2023

Prikaži podatke
Bencin NMB 95 [%] Dizel D2 [%]
AT 91,21 99,03
BE 97,10 107,20
BG 81,04 82,60
HR 86,60 98,63
CY 88,54 97,75
CZ 90,11 91,93
DK 110,41 108,45
EE 97,99 92,52
FI 113,26 115,15
FR 105,18 105,96
DE 104,55 102,23
GR 108,02 103,09
HU 90,54 97,00
IE 104,67 105,21
IT 106,70 106,60
LV 96,90 98,80
LT 88,06 88,89
LU 88,94 91,55
MT 76,34 69,15
NL 114,46 106,81
PL 82,06 82,14
PT 100,73 97,49
RO 80,16 87,47
SK 93,95 95,38
SI 88,21 95,71
ES 94,13 94,05
SE 99,68 118,65
EU-27 100 100
Slika PR16-6: Primerjava slovenskih cen avtoplina UNP s cenami v državah EU-28 za leto 2023
Viri:

European Commission, Directorate-General for Energy, Brussels , Oil Buletin, 2023

Prikaži podatke
Avtoplin UNP [EUR/l]
DE 1,00
FR 0,98
ES 0,95
SI 0,85
PT 0,85
HU 0,82
HR 0,80
NL 0,80
LU 0,73
IT 0,73
LV 0,71
SK 0,71
BE 0,70
PL 0,70
EE 0,68
RO 0,66
CZ 0,64
LT 0,61
BG 0,60

Cilji

Bela knjiga o prometu iz leta 2011 poudarja, da je treba prevoznine in davke prestrukturirati v smeri širše uporabe načel „onesnaževalec plača“ in „uporabnik plača“ (EC, 2011). Kasneje je Evropski parlament pozval k ponovnim prizadevanjem za internalizacijo, prav tako pa je sporočilo Komisije iz leta 2016 o „Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami“ poudarilo potrebo po korakih naprej pri uporabi „onesnaževalec plača“ in „uporabnik plača“. (EC, 2016).

Cena pogonskih goriv in njihova gibanja kratkoročno in dolgoročno vplivajo na skupno rabo energije in vplivajo na spremembo v povpraševanju. Rast cen goriv je spodbuda za zmanjšanje rabe pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Relativne spremembe cen energentov, ki so zamenljivi med seboj, vplivajo na zamenjavo med gorivi.

Cene pogonskih goriv, po strmi rasti prvih 10 let po osamosvojitvi, od gospodarske krize leta 2008 močno nihajo kot posledica nestabilnih geopolitičih in ekonomskih razmer v svetu in pandemije. Po pandemiji je predvsem vojna v Ukrajini razlog, da cene presegajo tiste med gospodarsko krizo pred desetimi leti. Nihanje cene vpliva tudi na nihanje davkov in dajatev na gorivo, prav tako pa se spreminja delež življenjskih stroškov namenjenih pogonskim gorivom.

Drobnoprodajna cena posameznega naftnega derivata je sestavljena iz:

  • prodajne cene brez dajatev,
  • okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (CO2 takse),
  • prispevka za energetsko učinkovitost (prispevek URE),
  • prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (prispevek OVE+SPTE),
  • trošarine in
  • davka na dodano vrednost (DDV), ki se obračuna na vse prejšnje postavke.

Najvišjo postavko med dajatvami predstavlja trošarina, okoljske dajatve in prispevki pa nimajo bistvenega vpliva na končno ceno goriva.

Slovenija je bila do leta 2015 ena redkih držav EU, ki je še v celoti regulirala ceno naftnih derivatov. Med leti 2016 in 2020 je izvedla postopno popolno liberalizacijo prodajnih cen naftnih derivatov. V letu 2022 je zaradi razmer na trgu ponovno uvedla regulacijo cen NMB-95 in dizel goriva izven avtocest in hitrih cest.

Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:

  • Nacionalni energetski in podnebni načrt (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direktorat za energijo

Statistični urad Republike Slovenije

  • Indeksi cen življenjskih potrebščin po klasifikaciji ECOICOP, Slovenija

Evropska komisija, direktorat za okolje in energijo:

  • Weekly Oil Buletin, 2023

Skrbnik podatkov:

  • Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Direktorat za energijo
  • Statistični urad Republike Slovenije
  • Evropska komisija, direktorat za okolje in energijo

Datum zajema podatkov za kazalec: 2. november 2023

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: V bazi Weekly Oil bulletin so zbrani podatki o cenah pogonskih goriv po posameznih državah članicah na tedenskem nivoju. V preglednici so podatki o cenah goriv brez in z upoštevanimi davki po državah EU. Metodologija zbiranja podatkov je opisana tukaj: https://energy.ec.europa.eu/system/files/2020-10/wob_slovenia_methodology_update_october2020_0.pdf

V bazi Cene naftnih derivatov, Slovenija, letno so zbrani podatki o cenah pogonskih goriv (ter kurilnega olja) od leta 2008 do leta 2022. Zbrani so podatki za celotno strukturo cene: cena brez dajatev, taksa CO2, prispevek URE, prispevek OVE in SPTE, trošarina, DDV ter končna cena.

Metodologija obdelave podatkov: Cene goriv, ki jih objavlja Direktorat za energijo, so dostopne za leta od 2008 naprej. Končna cena je sestavljena iz cene brez dajatev, preostali deli cene pa so združeni v »davke«. Podatki za delež goriv v strukturi življenjskih stroškov, ki jih objavlja SURS, so dosegljivi od leta 2000 naprej. Uporabljen je podatek za »goriva in maziva«, pri čemer je delež maziv zanemarljiv (za večino let znaša 0,0 %), zato maziva niso omenjena.

Informacije o kakovosti kazalca iz vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:

- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za NMB 95, D2 in UNP je Eurostat, kar omogoča kakovostnejšo in konsistentno ter predvsem pregledno analizo posameznega sektorja.  Podatki o ceni goriv niso razpoložljivi za leta pred 2008.

- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): 1

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Evropska komisija, direktorat za okolje in energijo:

  • Weekly Oil Buletin, 2023

Skrbnik podatkov:

  • Evropska komisija, direktorat za okolje in energijo

Datum zajema podatkov za kazalec: 2. november 2023

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: V bazi Weekly Oil bulletin so zbrani podatki o cenah pogonskih goriv po posameznih državah članicah na tedenskem nivoju. V preglednici so podatki o cenah goriv brez in z upoštevanimi davki po državah EU. Metodologija zbiranja podatkov je opisana tukaj: https://energy.ec.europa.eu/system/files/2020-10/wob_slovenia_methodology_update_october2020_0.pdf

Metodologija obdelave podatkov: Cene pogonskih goriv, ki jih objavlja Evropska komisija, so tekoče cene, objavljene na tedenski ravni. Uporabljeni so najnovejši razpoložljivi podatki – za datum 30. 10. 2023

Informacije o kakovosti kazalca iz vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:

- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za NMB 95, D2 in UNP je Eurostat, kar omogoča kakovostnejšo in konsistentno ter predvsem pregledno analizo posameznega sektorja. Podatki na evropskem nivoju so zbrani na tedenskem nivoju. Podatki na letnem nivoju, ki bi bili bolj reprezentativni, niso razpoložljivi.

- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): 1

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

Nacionalni energetski in podnebni načrt (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).

Datum zadnje osvežitve
15.11.2023
Avtor(ji)

Aljaž Plevnik, Andraž Hudoklin, Urbanistični inštitut RS