Kazalec prikazuje gibanje povprečnih letnih temperatur zraka v obdobju 1961-2022, časovni trend povprečne letne temperature in predviden potek sprememb temperatur v Sloveniji do leta 2100. Poleg slovenskih razmer smo vključili tudi prikaz poteka povprečne svetovne temperature ter letni odklon za obdobje 1850-2020 ter predvidene spremembe letne, poletne in zimske povprečne temperature v Sloveniji in Evropi.

Spremembe temperatur vplivajo na človekove dejavnosti, povzročajo višanje gladine morja, vplivajo na intenzivnost in pogostost poplav in suš, spremembo biodiverzitete ter na pojav nalezljivih bolezni. Zato je poleg spremljanja globalnega povprečnega cilja pomembno tudi spremljanje sezonskih in prostorskih porazdelitev temperature, saj lahko tako bolje razumemo tveganja, ki jih sedanje podnebje predstavlja za človeški razvoj sedaj in v prihodnosti.

S ciljem zmanjševanja globalnega segrevanja je bil sprejeti Pariški sporazum (2015), ki opredeljuje, da se globalna temperatura ozračja ne sme povišati za več kot 2 °C v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Predindustrijsko obdobje (1850 do 1900) pri tem predstavlja obdobje pred industrijsko revolucijo (1750 in 1850), ko je bil vpliv človeka na podnebje razmeroma majhen v primerjavi z naravnimi vplivi. Kljub temu velja  opozoriti, da zaradi prejšnjih sprememb podnebja, ki so posledica naravne spremenljivosti, ne obstaja stroga znanstvena opredelitev izraza »predindustrijsko podnebje«.

Svetovno podnebje je zelo pomemben dejavnik v razvoju človeške civilizacije. Podnebje se spreminja hitreje, kot se je v preteklosti človeške vrste, in podnebne spremembe veljajo za enega največjih sodobnih izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo.

Na svetovni ravni je bilo leto 2022 peto ali šesto najtoplejše leto od začetka meritev in za 1,15 ± 0,13 °C toplejše od povprečja predindustrijskega obdobja, kljub pojavu la niña, pri katerem običajno beležimo nižjo povprečno temperaturo na svetovni ravni (Svetovna meteorološka organizacija, 2023). Na ravni Evrope je bilo leto 2022 drugo najtoplejše, več držav v zahodni in južni Evropi pa je beležilo najvišjo letno temperaturo vsaj od leta 1950. Vseh osem najtoplejših let glede na svetovno povprečje temperature smo beležili po letu 2015, tako je tudi zadnje desetletje 2011–2020 najtoplejše desetletje od začetka meritev. Trend ogrevanja se nadaljuje. V oceanih zajeta toplota je v letu 2022 dosegla nov rekord, nadaljuje se tudi dviganje povprečne morske gladine. Razsežnost arktičnega in antarktičnega morskega ledu je znatno pod dolgoletnim povprečjem. Vsebnost toplogrednih plinov v ozračju je rekordno visoka. Za zdaj zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ne izpolnjuje zastavljenih ciljev in naraščanje povprečne svetovne temperature se nadaljuje. Ekstremni vremenski in podnebni dogodki vplivajo na življenje in trajnostni razvoj na vseh celinah.

V Sloveniji od leta 2010 najprej beležimo neprekinjen niz nadpovprečno toplih let glede na povprečje (referenčnega) obdobja 1981–2010.  Leto 2022 je bilo na ravni države najtoplejše od začetka meritev, odklon povprečne temperature zraka od povprečja obdobja 1981–2010 je na državni ravni znašal 1,8 °C. Za skoraj desetinko °C je prehitelo do sedaj najtoplejše leto 2014 in za desetinko in pol °C do sedaj drugo najtoplejše leto 2019. Med pet najtoplejših let v Sloveniji štejemo še leti 2018 in 2015. Glede na povprečje obdobja 1981–2010 so bili vsi štirje letni časi v letu 2022 nadpovprečno topli, največji odklon od povprečja je bil poleti  (2,8 °C), junij pa je bil z odklonom 3,7 °C najbolj nadpovprečno topel mesec.

Meritve temperature v Sloveniji so pokazale, da je bilo v obdobju 1951–2022 največ nadpovprečno toplih let v zadnjih treh desetletjih. Najhitrejši trend naraščanja smo zabeležili v zadnjih dveh desetletjih minulega stoletja, v tem stoletju se je naraščanje nekoliko upočasnilo, od leta 2014 dalje pa spet kaže na hitrejše nadaljevanje ogrevanja. Letna povprečna temperatura se je v zadnjih petdesetih letih na vzhodu dvignila nekoliko bolj kot na zahodu države. Dvig temperature je bil občuten v vseh letnih časih, najbolj pri poletni temperaturi. Izpostavljamo, da se trend naraščanja nadaljuje in slovensko podnebje je že približno 2 °C toplejše, kot je bilo sredi minulega stoletja. Lokalno še vedno prevladuje vpliv naravne spremenljivosti podnebja nad dolgoročnimi trendi. Podatki o podnebnih trendih v Sloveniji obdobju 1961–2011 so dosegljivi na spletni strani Agencije RS za okolje.

Po Svetovni meteorološki organizaciji (Svetovna meteorološka organizacija, 2023) povzemamo prikaz letnega odklona svetovnega povprečja temperature na podlagi različnih podatkovnih nizov, na katerem je prikazano, da sta bili leti 2016 in 2020 v svetovnem merilu najtoplejši, odkar na osnovi meritev spremljamo povprečno svetovno temperaturo, tesno jima sledi leto 2019. Povprečna svetovna temperatura je v letih 2016 in 2020 presegla predindustrijsko raven za približno 1 °C. Del izjemno velikega odklona v letu 2016 gre pripisati pojavu el niño, hkrati pa je bilo leto 2020 najtoplejše leto brez pojava el niño (in kljub prehodu v pojav la niña ob koncu leta, pri katerem običajno beležimo nižjo povprečno temperaturo na svetovni ravni).

Ker je poznavanje sprememb temperatur, ki so se že dogodile, pomembno za razumevanje podnebja in za prilagajanje na spremembe, ki se bodo šele zgodile, so bile izdelane projekcije prihodnjega razvoja podnebja.

Projekcije podnebnih sprememb kažejo, da se bo v prihodnosti vsa Slovenija zanesljivo še naprej ogrevala. Po zmerno optimističnem scenariju izpustov RCP4.5 se bo letna povprečna temperatura do konca 21. stoletja dvignila za približno 2 °C in po pesimističnem RCP8.5 za približno 4,1 °C glede na povprečje obdobja 1981–2010. Naraščanje temperature je za Slovenijo predvideno v vseh letnih časih, vendar je za zimo podnebni signal ob koncu stoletja tako na državni kot na regionalni ravni izrazitejši od povprečnega letnega podnebnega signala. Naraščanje temperature bo predvidoma najmanj izrazito spomladi.

Predstavljeni rezultati veljajo za scenarija izpustov RCP4.5 in RCP8.5. Zmerno optimistični scenarij RCP4.5 z začetkom druge polovice 21. stoletja predvideva postopno zmanjševanje izpustov in ustalitev sevalnega prispevka kmalu po letu 2100. Pesimistični scenarij RCP8.5 brez blaženja podnebnih sprememb predvideva visok izpust toplogrednih plinov in posledično naraščanje njihove vsebnosti tudi po letu 2100 (Agencija RS za okolje, 2018).

Tudi projekcije temperatur, ki jih je za Evropo objavila Evropska agencija za okolje, kažejo, da bo povprečna letna temperatura do konca stoletja naraščala (Evropska agencija za okolje, 2016). V Sloveniji bo letni porast podoben kot na zahodnem in severnem Balkanu. Poleti bo porast temperature največji na jugu Evrope, pozimi pa na severu in severovzhodu celine. Za koliko se bo ozračje ogrelo, bo odvisno do naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju. Slika PP04-7 prikazuje povprečne letne, poletne in zimske odklone v Evropi za obdobje 2071─2100 od povprečja v obdobju 1971–2000 in ob predpostavki scenarijev RCP4.5 (zgornja vrstica) in RCP8.5 (spodnja vrstica). Iz slike je mogoče razbrati porast letne povprečne temperature tudi v Sloveniji, in sicer med 3 in 4,5 °C nad povprečjem obdobja 1971–2000 po pesimističnem scenariju in porast med 2,5 in 3,5 °C po zmerno optimističnem razvoju naraščanja toplogrednih plinov v ozračju (Evropska agencija za okolje, 2016).