KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

V obdobju 1980 -2020 so v državah članicah EU-27 ekstremni dogodki, povezani s spreminjanjem podnebja, povzročili gospodarsko izgubo v vrednosti 478 milijard EUR.  Podnebni ekstremi so vse pogostejši. Brez dodatnega ukrepanja je v prihodnjih letih pričakovati še večjo gospodarsko škodo. Tudi v Sloveniji se povečuje. Razlika med obdobjem 1980-2015 in 1980-2020 znaša kar 2,27 milijarde evrov.EU je z namenom prilagajanja sprejela podnebno strategijo, katere cilj je ustvariti odpornost in zagotoviti, da bo Evropa dobro pripravljena na obvladovanje tveganj in na prilagajanje vplivom podnebnih sprememb.


Ta kazalnik prikazuje ekonomsko škodo zaradi podnebnih sprememb. Upošteva število smrtnih žrtev ter splošne in zavarovane gospodarske izgube zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov v državah članicah EU-27 od leta 1980.

Upoštevane nevarnosti so tiste, ki so razvrščene kot meteorološke nevarnosti, hidrološke nevarnosti in podnebne nevarnosti, kot jih uporablja Munich Re in temelji na razvrstitvi s strani Mednarodnega sveta za znanost (ICSU).

Enote, uporabljene v tem kazalniku, so število dogodkov in škoda v evrih (vrednost evra v je vedno enaka vrednosti v obravnavanem letu).


Grafi

Slika PP01-1: Zavarovana in skupna škoda zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih razmer, Slovenija, 1980-2020
Viri:

EEA, 2017a-2022 (1. 08. 2022)

Opomba:

EUR valuta je za vsako obdobje takšna, kot je bila v obravnavanem letu (2015, 2016, 2017, 2019, 2020)

Slika PP01-2: Škoda na kvadratni km in škoda na prebivalca, Slovenija, 1980-2020
Viri:

EEA, 2017a-2020 (1. 08. 2022)

Prikaži podatke
Vpliv Enota 1980 - 2015 1980 - 2016 1980 - 2017 1980 - 2019
Izgube milijoni € 1471 1630 1690 1819
Škoda na kvadratni km  73800 81700 84600 89750
Škoda na prebivalca 726 804 834 909
Slika PP01-3: Vplivi ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov v državah članicah EGP in Veliki Britaniji (1980-2020)
Viri:

EEA, 2021

Opomba:

Številke v milijonih evrov po cenah iz leta 2019 temeljijo na zapisih storitve NatCatService, ki jih je zagotovil Munich Re (url nabora podatkov ni na voljo) in strukturnih kazalcih Eurostata.

Prikaži podatke
Izgube [milijoni €] Škoda na kvadratni km [€] Škoda na prebivalca (v evrih) [€] Zavarovana škoda [milijoni €] Zavarovana škoda [%] Smrtne žrtve [število]
Malta 50 157927 127 5
Estonija 246 5445 174 36 15 5
Ciper 381 41131 545 7 2 63
Latvija 971 15037 418 52 5 86
Litva 1359 20809 406 7 1 70
Slovaška 1497 30519 281 66 4 103
Finska 2071 6120 400 64 3 2
Hrvaška 2860 50529 643 83 3 896
Irska 2968 42528 738 483 16 62
Belgija 2974 97423 285 1364 46 4642
Švedska 3423 7805 379 1047 31 43
Slovenija 3747 184825 1870 1603 43 311
Bolgarija 3798 34407 472 70 2 211
Madžarska 5900 63421 577 15 870
Danska 8137 189606 1515 4521 56 279
Nizozemska 9288 223574 587 5086 55 3919
Grčija 10394 78710 983 1603 15 4618
Avstrija 11353 135347 1404 2219 20 702
Portugalska 13461 145957 1317 478 4 9267
Češka 13888 176100 1339 1382 10 1488
Romunija 13990 58686 648 151 1 1340
Poljska 16050 51330 423 1098 7 2121
Španija 60976 120520 1448 2508 4 16181
Italija 90061 298145 1556 5098 6 21603
Francija 98994 156342 1606 40239 41 26775
Nemčija 107572 301005 1330 39775 37 42394
Slika PP01-4: Gospodarska škoda zaradi vremenskih in podnebnih ekstremnih dogodkov v Evropi (1980-2020)
Viri:

EEA, 2020 (19. 04. 2021)

Opomba:

Za namene tega kazalca so vremenski in podnebni ekstremni dogodki opredeljeni kot meteorološki dogodki (nevihte), hidrološki dogodki (poplave, plazovi) in klimatološki dogodki (vročinski valovi, hladni valovi, suša, gozdni požari).

Skupna gospodarska škoda, v milijonih evrov (valuta 2019), temelji na zapisih storitve NatCatService, ki jih je zagotovil Munich Re (url nabora podatkov ni na voljo), in strukturnih kazalcih Eurostata.

 

- Meteorološki dogodki: nevihte;

- Hidrološki dogodki: poplave, plazovi;

- Klimatološki dogodki: vročinski valovi, hladni valovi, suša, gozdni požari.

Prikaži podatke
Dogodek Enota 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
Meteorološki dogodki milijonov EUR (valuta 2019) 121 2254 2292 900 3948 618 2571 3202 391 754 14962 296 2236 2775 1455 775 979 1723 1558 26110 1422 2112 5802 2369 3091 6661 2531 9197 4556 7389 6379 3219 702 10535 5105 4731 2679 5323 9356 7684
Hidrološki dogodki milijonov EUR (valuta 2019) 104 357 4031 7146 623 21 146 6742 1015 746 1972 846 1672 4194 14383 3951 1775 10783 2635 3472 15029 1580 25492 1783 332 7453 1027 704 912 1590 9536 3556 595 11689 4560 2611 6388 1494 869 5018
Klimatološki dogodki milijonov EUR (valuta 2019) 3286 19 7220 4332 0 2320 3110 2365 2654 2950 4296 1100 8365 72 612 1153 466 2176 860 5472 2713 537 1 17709 0 3670 3156 2558 36 381 1064 508 3909 765 1396 2309 752 6874 4514 601

Cilji

 

  • Prilagajanje podnebnim razmeram in zmanjševanje možnih neugodnih posledic.
  • Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.
  • Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam v ključnih občutljivih sektorjih.
  • Spodbujanje ukrepov države za zaščito pred podnebnimi spremembami.

Izgube zaradi podnebnih sprememb so iz leta v leto večajo, tudi v Sloveniji. V obdobju 1980 do 2020 so znašale 3,74 milijarde evrov. Zavarovane škode so znašale 1,6 milijarde evrov. Posledično so se povečale tudi škode na kvadratni km in škoda na prebivalca. Škoda na kvadratni km je v obdobju (1980-2020) znašala 184.825 €, škoda na prebivalca (v istem obdobju) pa 1807 €.

Vplivi ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov v državah članicah EU-27, od leta 1980 do leta 2020 so največ izgub prinesli Nemčiji (107 milijard €), Italiji (90 milijard €), Franciji (98 milijard in Španiji (60 milijard €). Z najmanjšo izgubo so se soočile države Malta (50 milijonov €), Estonija (246 milijonov €) in Ciper (381 milijonov). Slovenija je 14. država po vrsti v izgubi zaradi vplivov ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov. Njena izguba je znašala 3,7 milijarde evrov.

Gospodarska škoda zaradi vremenskih in podnebnih ekstremnih dogodkov v Evropi (1980-2020), loči tri vzroke tem dogodkom; meteorološki, hidrološki in klimatološki dogodki. Najvišji seštevek vseh treh se je zgodil v letu 2003. Takrat so prevladovali hidrološki dogodki. V letu 1999 je bil velik porast stroškov zaradi meteoroloških dogodkov (7,5 miijard €). V letu 2020 so prevladovali stroški meteoroloških dogodkov, ki so prinesli 7,1 milijarde € stroškov. V istem letu so hidrološki dogodki predstavljali 3,3 milijarde € stroškov, klimatološki dogodki pa 1,6 milijarde €. Skupno so vremenski in podnebni ekstremni dogodki v letu 2019 Evropi prinesli 12 milijard € stroškov, kar je nekoliko manj kot leto prej.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Aprila, leta 2013 je Evropska komisija predstavila strategijo EU o prilagajanju podnebnim spremembam (COM / 2013/0216). Eden od ciljev je boljše informirano odločanje z nadaljnjim razvojem Climate-ADAPT kot „prvega postajališča“ za informacije o prilagajanju v Evropi. Leta 2018 je Evropska komisija objavila oceno prilagoditvene strategije EU (COM (2018) 738), revidirana različica pa naj bi bila objavljena leta 2021.

Člen 6 Sklepa št. 1313/2013 / EU Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije za civilno zaščito zavezuje države članice EU, da razvijejo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni in pripravijo povzetek ustreznih elementov tega. Povzet je v pregledu naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, s katerimi se lahko sooča Evropska unija (SWD / 2020/0330).

Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč (ZN, Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030), vključno z „Razumevanjem tveganja nesreč“, zahteva, da države podpisnice sistematično ocenijo, evidentirajo, delijo in javno obračunajo izgube zaradi nesreč in razumejo gospodarske učinke. na nacionalni in podnacionalni ravni.

 

Podatki za Slovenijo in EU

 

Metodologija zbiranja podatkov: Ta ocena temelji na naboru podatkov Münchna Re NatCatSERVICE, Eurostatovi zbirki ekonomskih kazalnikov. Za leta, ki jih Eurostatovi podatki niso zajemali,  so bili podatki uporabljeni iz letne makroekonomske zbirke podatkov Evropske komisije (AMECO), Mednarodne monetarne Svetovne ekonomske napovedi sklada (IMF) (WEO), zbirka podatkov o celotnem gospodarstvu (TED) in baza podatkov Svetovne banke. Podatke prejema München Re NatCatSERVICE v skladu z institucionalnim sporazumom in so prilagojeni inflaciji.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki za Slovenijo so zbrani na strani EEA in so predstavljeni v evrskih vrednostih v obravnavanem letu (2015, 2016, 2017 in 2019). Podatki za Evropo so zbrani na strani EEA in so predstavljeni v evrskih vrednostih v letu 2019.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Zavarovana in skupna škoda zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih razmer, Slovenija

Milijoni €

EEA, 2017a-2022

 

1980-2020

 

letno

1.98.2022

da

Škoda na kvadratni km in škoda na prebivalca, Slovenija

 

 

Vplivi ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov v državah članicah EU-27

 

Milijoni €

EEA, 2022

 

 

Gospodarska škoda zaradi vremenskih in podnebnih ekstremnih dogodkov v Evropi

 

Milijoni €

 

 

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

 

  1. Climate-ADAPT,2020.  ‘EU adaptation strategy’, Climate-ADAPT.
  2. EC, 2018. ‘EU is ready for climate impacts: Commission evaluates its strategy’,  European Commission.
  3. EC, 2020. Adaptation to climate change — Blueprint for a new, more ambitious EU strategy European Commission, Brussels.
  4. EC, 2021. ‘EU adaptation strategy’, European Commission
  5. EEA, 2017a. Economic losses from climate-related extremes in Europe.
  6. EEA, 2017b. Climate change adaptation and disaster risk reduction in Europe – Enhancing coherence of the knowledge base, policies and practices. EEA Report, No 15/2017.
  7. EEA, 2018. Economic losses from climate-related extremes in Europe.
  8. EEA, 2019. Economic losses from climate-related extremes in Europe.
  9. EEA, 2020. Economic losses from climate-related extremes in Europe.
  10. EEA,2022. Economic losses from climate-related extremes in Europe.
  11. IPCC, 2013. Climate change 2013: The physical science basis  - Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Cambridge University Press, New York, NY.


Related indicators