Kazalec prikazuje rabo primarne energije, ki je definirana kot količina energije, ki je potrebna za zadostitev potreb po energiji v državi, brez neenergetske rabe. Izračunana je kot vsota celotne rabe energije v obliki trdnih, tekočih in plinastih goriv, jedrskega goriva ter obnovljivih virov energije in neto uvoza električne energije, brez upoštevanja rabe energije za neenergetsko rabo. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih goriv v rabi primarne energije) ali absolutnih enotah (tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe)). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.

Analiza rabe primarne energije po gorivih ob upoštevanju različnega okoljskega odtisa goriv omogoča oceno vpliva rabe energije na okolje. Raba fosilnih goriv povzroča izpuste toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, pri čemer so izpusti pri rabi zemeljskega plina občutno nižji kot pri rabi premoga. Poleg tega sta pridobivanje in transport fosilnih goriv pomembna elementa obremenjevanja okolja. Raba fosilnih goriv je omejena tudi z zalogami. Raba jedrske energije ne povzroča izpustov toplogrednih plinov ali onesnaževal zraka, problematična pa je zaradi jedrskih odpadkov in nevarnosti nesreč. Okolje z vidika izpustov najmanj obremenjuje raba obnovljivih virov energije, še vseeno pa lahko raba obnovljive energije vpliva na ekosistem ali pokrajino, iz česar izhaja, da na okolje vpliva raba energije katerekoli vrste. Zmanjšanje vpliva je mogoče doseči s spremembo strukture goriv, predvsem pa z nižjo rabo energije, h kateri lahko pomembno pripomoreta tako učinkovitejša raba energije kot tudi zmanjšanje potreb po energiji.

Raba primarne energije je leta 2020 znašala 6.334 ktoe in se je zmanjšala že tretje leto zapored, tokrat za 5,5 %. Trendi rabe primarne energije sicer, z nekaj odstopanji, približno sledijo trendom rabe končne energije; tudi ta se je leta 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšala (za podrobnosti glej kazalec EN10 Raba končne energije po sektorjih). Zmanjšanje je predvsem posledica ukrepov za preprečevanje širjenja virusa SARS-CoV-2, zato za zasledovanje trendov leto 2020 ni reprezentativno. V preteklosti je bil trend rabe primarne energije v obdobju 2000‒2008 naraščajoč. Leta 2008 je raba primarne energije znašala 7.737 ktoe, kar je 19,4 % več kot leta 2000 in največ v opazovanem obdobju. Od leta 2008 je bil trend do leta 2015 padajoč, nato pa se je raba primarne energije najprej v dveh letih povečala za 6 %, v zadnjih treh letih pa za 8 % zmanjšala. Glede na leto 2000 je bila raba leta 2020 nižja za 2,3 %. Proizvodnja električne energije se je leta 2020 glede na leto prej povečala: več so proizvajale tako hidroelektrarne kot tudi jedrska elektrarna, ki leta 2020 ni imela rednega letnega remonta, nekoliko manj pa termoelektrarne.

Leta 2020 je bila raba primarne energije 11 % oz. 791 ktoe pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Obvezujoči cilj izboljšanja energetske učinkovitosti, ki je z današnjega stališča premalo ambiciozen, je bil tako sicer dosežen, kar pa nikakor ne zagotavlja dolgoročnega obvladovanja rabe energije. Raba je bila leta 2020 nižja tudi od cilja za leto 2030.

V strukturi rabe primarne energije so leta 2020 prevladovala tekoča goriva (29,6 %), sledili so jedrska energija (26,1 %), obnovljivi viri energije (18,6 %), trdna goriva (16 %) in zemeljski plin (11,5 %). Neto uvoz električne energije je predstavljal -2,7 % rabe primarne energije (več električne energije je bilo izvožene kot uvožene).

Poraba fosilnih goriv se je v obdobju 2000‒2020 zmanjšala za 18,9 %, pri čemer sta se poraba trdnih in tekočih goriv zmanjšali za 25,6 oz. 21,5 %, poraba zemeljskega plina se je povečala za 3,1 %. Raba trdnih goriv se je zmanjšala predvsem zaradi prenehanja obratovanja nekaterih enot termoelektrarn, poraba tekočih goriv pa se je, kljub povečanju porabe pogonskih goriv v prometu za dobrih 22 %, zmanjšala zaradi približno enakovrednega zmanjšanja porabe tekočih goriv v vseh ostalih sektorjih. Poraba zemeljskega plina se je povečala predvsem zaradi zamenjave ostalih fosilnih goriv v gospodinjstvih, v industriji se je celo zmanjšala. V opazovanem obdobju je bila poraba fosilnih goriv največja leta 2008 (5.134 ktoe), najmanjša pa ravno leta 2020 (3.614 ktoe). V obdobju 2010‒2020 se je raba fosilnih goriv zmanjšala za 22,6 %, a predvsem na račun zmanjšanja za 17,4 % v obdobju do leta 2014.

Letna raba jedrske energije se po letu 2004 giblje med 1.400 in1.600 ktoe, z opaznejšimi večjimi nihanji zaradi rednih vzdrževalnih del. Leta 2020 je bila raba jedrske energije za 33,4 % višja kot leta 2000, glede na leto 2010 pa je bilo povečanje 12,3-odstotno. Raba obnovljivih virov energije (OVE) se je v obdobju 2000‒2020 povečala za 30,7 %. Glede na leto 2010 se je raba OVE povečala le malenkostno, za 1,6 %, pri čemer se je raba hidroenergije, ki je odvisna od hidroloških razmer, povečala za 9,2 %, raba ostalih OVE (lesna biomasa, sončna energije itd.) pa se je celo zmanjšala, za 2,2 %.

Zaradi razlik v rasti porabe posameznih energentov so se spremenili tudi deleži v rabi primarne energije. Leta 2020 je bil delež plinastih goriv glede na leto 2005, ki se uporablja za izhodiščno leto za cilje za izpuste snovi, skoraj enak, višji le za 0,4 odstotne točke. Deleža trdnih in tekočih goriv sta se zmanjšala za 4,9 oz. 3,5 odstotne točke, delež jedrske energije pa se je povečal za ravno toliko, kot se je zmanjšal delež trdnih goriv, za 4,9 odstotne točke. Prav tako se je povečal delež OVE, in sicer za 4,6 odstotne točke. Od leta 2010 se je ta delež povečal samo za 2,4 odstotne točke, kar kaže na to, da je zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi (pre)počasna. Za doseganje zavez Slovenije na področju OVE je sicer pomembnejši delež OVE v bruto končni rabi energije (za podrobnosti glej kazalec EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije).

Zmanjševanje deleža fosilnih, še zlasti trdnih goriv v rabi primarne energije je pomembno tudi zato, ker prispeva k zmanjševanju izpustov CO₂. Spreminjanje strukture rabe primarne energije v smeri nižjega vpliva na okolje in s tem nižjih izpustov CO₂ je pričakovati tudi v prihodnje. Z NEPN so predvideni postopno opuščanje rabe premoga, in sicer zmanjšanje porabe za vsaj 30 % do leta 2030, prepoved prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje od leta 2023 dalje ter povečanje deleža OVE v končni rabi na vsaj 27 % do leta 2030. Med indikativnimi cilji do leta 2030 je tudi 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem plinskem omrežju. Zamenjava tekočih goriv v sektorju promet ter plinastih goriv v industriji ostaja v okviru zmanjševanja rabe fosilnih goriv še naprej največji izziv. Poleg spremembe strukture pa se v prihodnje zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije pričakuje tudi zmanjšanje rabe primarne energije – Slovenija si je v skladu z evropskimi cilji do leta 2030 v NEPN zastavila izboljšanje energetske učinkovitosti za vsaj 35 % glede na leto 2007, indikativni cilj za rabo primarne energije pa postavila na 6.356 ktoe. V skladu z zahtevami EU bosta ciljni delež OVE v končni rabi in indikativni cilj za rabo primarne energije s prenovo NEPNa v letu 2023 predvidoma še zaostrena.

Raba primarne energije se je v vseh opazovanih obdobjih zmanjševala tako v EU-27 kot tudi v Sloveniji. V obdobjih 2005‒2020 in 2010‒2020 je bilo zmanjšanje rabe primarne energije v Sloveniji primerljivo s tistim v EU-27, glede na leti 2000 in 2015 pa je bilo leta 2020 zmanjšanje v EU-27 približno trikrat večje od tistega v Sloveniji. V strukturi rabe primarne energije v EU-27 in Sloveniji sta bila leta 2020 deleža tekočih goriv in OVE primerljiva, deleža trdnih goriv in jedrske energije nekoliko oz. znatno višja, delež plinastih goriv pa znatno nižji kot v EU-27.