KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Slovenija je na dobri poti k doseganju nacionalnega cilja v letu 2020. Leta 2018 so bili letni izpusti toplogrednih plinov za 10,6 % nižji od ciljne vrednosti za leto 2020. Trend v zadnjem letu ni dober, saj so se izpusti povečali za 2 %. Izpusti TGP so se zmanjšali samo v sektorjih široka raba in ravnanje z odpadki, v vseh drugih sektorjih so se povečali, najbolj v prometu in industriji, v kmetijstvu pa so ostali praktično nespremenjeni.

Kljub dobrim rezultatom, je potrebno zagotoviti dodatne ukrepe za dolgoročno obvladovanje in zmanjševanje izpustov.


Kazalec Letni izpusti TGP po Odločbi 406/2009/ES (v nadaljevanju izpusti neETS) omogoča spremljanje doseganja nacionalnega cilja do leta 2020 glede zmanjšanja izpustov TGP. V kazalcu obravnavamo samo izpuste TGP, ki niso v shemi EU za trgovanje z izpusti, kot tudi ne izpustov in ponorov iz sektorja rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva (LULUCF).

V kazalcu primerjamo letne izpuste s ciljno trajektorijo, določeno z Odločbo 406/2009/ES in izvedbenimi akti.


Grafi

Slika PO01-1: Gibanje izpustov neETS v obdobju 2005−2018 v primerjavi z gibanjem izpustov po ciljni trajektoriji v obdobju 2013−2020 preračunano na izpuste iz leta 2005
Prikaži podatke
Skupaj izpusti TGP v neETS sektorju Cilj po Odločbi 406/2009/ES
2005 100
2006 100,76
2007 100,23
2008 108,94
2009 99,15
2010 98,79
2011 99,39
2012 97,58
2013 93,22 104,73
2014 89,32 104,98
2015 91,02 105,24
2016 95,20 105,49
2017 92,49 103,70
2018 94,07 104,00
2019 104,29
2020 104,59
Slika PO01-2: Struktura izpustov TGP po sektorjih neETS v letu 2018
Prikaži podatke
Promet Kmetijstvo Druga področja (široka raba) Odpadki Proizvodnja električne energije in toplote Industrija in gradbeništvo (s procesi in rabo topil)
2018 0,53 0,16 0,12 0,11 0,04 0,05
Slika PO01-3: Izpusti neETS po sektorjih v obdobju 2005−2018
Prikaži podatke
Promet Druga področja (široka raba) Kmetijstvo Odpadki Proizvodnja električne energije in toplote Industrija in grabeništvo (s procesi in rabo topil)
2005 4416,47 2660,84 1709,38 847,59 590,91 1542,14
2006 4636,05 2441,33 1709,17 819,77 605,21 1645,09
2007 5217,33 1995,58 1762,86 778,89 588,97 1450,72
2008 6140,61 2364,88 1686,41 697,42 532,81 1397,21
2009 5311,57 2262,55 1697,55 638,21 535,61 1222,34
2010 5254,71 2289,61 1666,89 629,91 561,10 1223,24
2011 5691,57 2030,58 1648,12 633,95 576,25 1115,35
2012 5765,08 1782,87 1631,43 615,65 559,72 1128,30
2013 5460,26 1700,47 1616,31 596,47 536,08 1059,60
2014 5387,07 1406,69 1663,12 563,82 427,84 1061,73
2015 5362,35 1513,95 1700,22 577,78 455,64 1100,25
2016 5734,29 1584,70 1722,08 571,87 480,28 1109,40
2017 5541,37 1456,21 1688,16 557,05 508,60 1132,07
2018 5824,01 1310,77 1721,71 441,66 515,33 1196,74
Slika PO01-4: Gibanje izpustov neETS po sektorjih v letih 2005−2018 v primerjavi s projekcijami za leto 2020 in linearno potjo do ciljev v letih 2012−2020
Slika PO01-5: Spremembe izpustov TGP po sektorjih in skupno v obdobju 2005−2018. Prikazane so absolutne (v kt CO2 ekv) in relativne (v %) vrednosti povečanja/zmanjšanja izpustov v navedenem obdobju ter ciljno zmanjšanje do leta 2020 (v %)

Cilji

Nacionalni cilj Slovenije do leta 2020 je, da se izpusti toplogrednih plinov ne bodo povečali za več kakor 4 % glede na leto 2005 in se nanaša na izpuste virov, ki niso vključeni v shemo EU-ETS, niti sektor LULUCF. Obveznosti so določene za celotno obdobje 2013−2020, ciljna vrednost za leto 2013 znaša 12.324 kt CO2 ekv, za leto 2020 pa 12.533 kt CO2 ekv, cilji za vmesna leta sledijo linearnemu povečevanju med tema letoma. Za leto 2018 je vmesni cilj 12.238 kt CO2 ekv.


Skupni letni izpusti neETS so leta 2005 znašali 11.702 kt CO2 ekv. Najvišjo vrednost so z 12.759 kt CO2 ekv dosegli leta 2008, najnižjo pa leta 2014 z 10.458 kt CO2 ekv. V letu 2018 so se izpusti glede na leto 2017 povečali za 2 %. V obdobju 2005−2018 so se izpusti zmanjšali za 5,9 % oz. za 694 kt CO2 ekv.

Doseganje nacionalnega cilja

V letu 2018 so bili izpusti še vedno precej nižji od ciljne vrednosti za to leto, in sicer za 10,0 % (Slika PO01-1). Od ciljne vrednosti za leto 2020 so bili nižji za 10,6 %. Trend izpustov je bil leta 2018 v nasprotju s ciljem, od cilja smo se oddaljevali, kar je zlasti problematično za doseganje dolgoročnih podnebnih ciljev. Kljub temu je Slovenija pri izpolnjevanju cilja v letu 2020 na dobri poti.

Sektorski letni izpusti

V letu 2018 so bili sektorski deleži naslednji (Slika PO01-2): promet: 52,9 %; kmetijstvo: 15,6 %; druga področja (ki vključujejo rabo goriv v gospodinjstvih, storitvenih dejavnostih in kmetijstvu): 11,9 %; raba goriv v industriji in gradbeništvu ter procesni izpusti (samo neETS): 10,9 %; odpadki: 4,0 %; in proizvodnja električne energije in toplote (samo neETS): 4,7 %.

Gibanje izpustov v sektorjih

Sektorska slika gibanja izpustov je mnogo bolj razgibana od skupnih izpustov (Slika PO01-3). Promet je edini sektor, v katerem so se izpusti v obdobju 2005−2018 povečali, in sicer za 1.408 kt CO2 ekv oz. za 31,9 %. V ostalih sektorjih neETS so se izpusti v istem obdobju skupaj zmanjšali za 2.102 kt CO2 ekv. V letu 2018 so se izpusti povečali v vseh sektorjih, razen v sektorju odpadkov ter drugih področjih (ki vključujejo rabo goriv v gospodinjstvih, storitvenih dejavnostih in kmetijstvu), kjer so se zmanjšali.

Indikativni sektorski cilji

Sektorji se med seboj razlikujejo tudi glede doseganja indikativnih sektorskih ciljev, ki so bili postavljeni v Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP; Slika PO01-4).

V prometu, ki ima največji, skoraj 53-odstotni delež v izpustih neETS, je trend neugoden. Po skoraj 7-odstotnem povečanju izpustov v letu 2016 ter zmanjšanju v letu 2017 za 3,3 %, so se izpusti v prometu ponovno povečali, in sicer za 5 %, in so že zdaj skoraj 5-odstotnih točk nad ciljno vrednostjo. Potrebno je zagotoviti dolgoročno obvladovanje izpustov v prometu, ki so kratkoročno zelo odvisni zlasti od razmerij med cenami pogonskih goriv v Sloveniji in sosednjih državah. Prva ocena za leto 2019 sicer kaže na zmanjšanje za 3,4 %, kar pomeni, da bodo izpusti po pričakovanju tudi leta 2019 še vedno nad indikativnim sektorskim ciljem. Leta 2020 bodo cilji doseženi, a to ne bo posledica ukrepov, temveč zunanjih okoliščin zaradi svetovne pandemije. Sektor ostaja kritičen z vidika doseganja srednjeročnih ciljev v letu 2030 in vmesnih letnih ciljev.

V kmetijstvu so bili izpusti leta 2018 za 5,6 odstotnih točk pod ciljno vrednostjo za leto 2020. V letu 2018 se glede na preteklo leto niso spremenili. Dolgoročni trendi so stabilni, spremembe počasne, zato lahko ugotovimo, da so izpusti v tem sektorju na poti k doseganju indikativnega cilja.

V široki rabi so se izpusti v obdobju 2005–2014 znatno zmanjšali, sledili sta dve leti rasti, zadnji dve leti pa se izpusti ponovno zmanjšujejo. Letno zmanjšanje je bilo leta 2018 8,3-odstotno. Za doseganje cilja v tem sektorju bo potrebno v letih 2019–2020 izpuste zmanjšati še za 1,9 odstotne točke.

Na dobri poti k doseganju indikativnega sektorskega cilja je tudi sektor proizvodnje električne energije in toplote, ki pa predstavlja v izpustih neETS le manjši, 5-odstotni delež.

V industriji so se izpusti v zadnjem letu povečali, in sicer za 7,5 %. Trend rasti bo treba popolnoma obrniti in izpuste do leta 2020 zmanjšati za 19,5 odstotnih točk. Sektor ima v izpustih neETS 10,9-odstotni delež.

Izpusti iz ravnanja z odpadki so se v celotnem obdobju, z izjemo leta 2015, zmanjševali skladno z indikativnim sektorskim ciljem do leta 2020, v letu 2018 so se zmanjšali za 7,4 %. S tem so bili izpusti pod letnim ciljem, še vseeno pa 3,6 odstotne točke nad ciljem za leto 2020, zato bo potrebno v prihodnjih dveh letih tudi temu sektorju posvetiti potrebno pozornost.

Ob tem je potrebno poudariti, da izpolnitev vseh indikativnih sektorskih ciljev za neETS iz OP TGP privede leta 2020 do izpustov, ki so 7,4 % nižje od cilja po Odločbi 406/2009/ES. Je pa izpolnitev ciljev nujen pogoj za sočasno doseganje ciljnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije v letu 2020 ter ciljev na področju učinkovite rabe energije.

Slika (Slika PO01-5) prikazuje spremembe izpustov TGP v obdobju 2005‒2018, in sicer v odstotkih in v količinah izpustov. Očitna je problematika prometa, in nedoseganje cilja, medtem ko vsi ostali sektorji ciljem sledijo. Prispevek k zmanjšanju je po absolutni in relativni vrednosti največji v široki rabi, kjer se tudi izvaja največ ukrepov, po absolutni vrednosti sledi industrija, po relativnem zmanjšanju pa odpadki.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po Odločbi 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, stran 136), Sklepu Komisije z dne 26. marca 2013 o določitvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje od 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 90 z dne 28. 3. 2013, stran 106), Izvedbenem sklepu Komisije št. 2013/634/EU z dne 31. oktobra 2013 o prilagoditvah dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 292 z dne 1. 11 .2013, stran 19) in Sklepu Komisije (EU) 2017/1471 z dne 10. avgusta 2017 o spremembi Sklepa 2013/162/EU zaradi pregleda dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje od 2017 do 2020 (UL L 209, 12.8.2017, strani 53–55).

Metodologija izračuna
Izpusti neETS se izračunajo kot razlika med celotnimi izpusti na nivoju države in izpusti ETS zavezancev, torej kot razlika med izpusti, iz uradnih evidenc za poročanje UNFCCC in EU, ter preverjenimi izpusti virov ETS. Prikaz sektorjev v kazalcu se nekoliko drugačen od sektorjev CRF v uradnih evidencah, in sicer so pod industrijo združeni izpusti CRF sektorjev 1.A.2 Zgorevanje goriv v industriji, 2. Industrijski procesi in 3. Raba topil in drugih izdelkov v Proizvodnji električne energije in toplote pa sta združena CRF sektorja 1.A.1. Proizvodnja električne energije in toplote ter 1.B Ubežni izpusti. Ostali sektorji se ujemajo. V letu 2015 so bili podatki prvič izračunani po novih navodilih (IPCC, 2003) ter z uporabo novih vrednosti GWP (4AR), celotne časovne vrste evidenc TGP za obdobje 2005−2017 so skladno s spremembami metodologije popravljene. Ključna sprememba je pri faktorjih potenciala globalnega segrevanja za posamezne pline, spremenjeni so bili emisijski faktorji, poleg tega pa se je spremenila tudi struktura sektorjev (CRF format). Izpusti TGP iz sektorja ETS se za leta 2005−2013 ne preračunavajo po novi metodologij, saj gre izključno za izpuste ogljikovega dioksida. Nacionalni cilji po Odločbi 406/2009/ES so v izvedbenih aktih komisije prevedeni tudi v absolutne vrednosti (kt CO2 ekv) po novi metodologiji. Indikativni sektorski cilji iz OP TGP pa so preračunani z upoštevanjem sektorskih ciljev izraženih v % (relativne vrednosti), navedenimi v OP TGP v tabeli 1.

Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
Slovenija ima za neETS izpuste v obdobju 2013−2020 določene letne cilje, ki jih mora dosegati. Če izpusti te cilje v katerekoli letu presegajo, sledi kazen. Za dosego letnih ciljev so v Odločbi 406/2009/ES tudi nekatere fleksibilnosti, in sicer: država članica si od prihodnjih let lahko »sposodi« 5 % ciljnih oz. alociranih emisij (AEA), država članica lahko pri doseganju cilja v katerem koli letu do leta 2020 uporabi razliko med ciljnimi in dejanskimi izpusti v preteklih letih (neporabljene AEA); država članica lahko 5 % AEA pod posebnimi pogoji prenese na drugo državo članico. Če izpusti ne sledijo cilju, je potrebno podrobno proučiti podrejene kazalce – sektorske izpuste in preveriti vse kazalce, ki zadevajo posamezni sektor. Po potrebi se analizira gibanje v posameznih CRF sektorjih. Ker promet predstavlja dobrih 50 % izpustov neETS, sprotno spremljanje gibanja izpustov na podlagi mesečnih podatkov o prodani količini pogonskih goriv omogoča dovolj dobro oceno glede doseganja letnih ciljev. Ob tem je potrebno poudariti, da projekcija izpustov za neETS leta 2020 kaže na preseganje cilja za 7,4 %, torej bi neizpolnitev sektorskih ciljev še ne pomenila preseganje nacionalnega cilja po Odločbi 406/2009/ES, temveč le preseganje cilja OP TGP.

Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Letni izpusti TGP po Odločbi 406/2009/ES je prikazan v tabeli (Tabela 1).

Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Letni izpusti TGP po Odločbi 406/2009/ES

Podatek

Enota

Vir

Razpoložljivost podatka

Datum zajema

Evidence izpustov, poročane
UNFCCC in Evropski komisiji

kt  CO2 ekv

ARSO

prva verzija podatka: 15. januarja za predpreteklo leto;
končna verzija: 15. marca

01.04.2020

Preverjeni izpusti ETS

kt CO2

ARSO

maja za preteklo leto

01.04.2020

Prva ocena nacionalnih izpustov

kt CO2 ekv

ARSO

podatek je 31. 7. za preteklo leto poročan Evropski komisiji

01.04.2020

Podatki za obdobje: 2005–2018
Geografska pokritost: Slovenija

Informacije o kakovosti za ta kazalec
Glej informacije za kakovost kazalca [PS03] Izpusti toplogrednih plinov
Prednosti in slabosti kazalca
Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki in postopki so podvrženi mednarodnemu pregledu s strani UNFCCC.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Datum zajema podatkov

Related indicators