Kazalec prikazuje število prebivalcev, ki so izpostavljeni hrupu prometa po najbolj prometnih cestah in železniških progah, izven in znotraj urbanih območij. Prikazano je skupno število prebivalcev izpostavljenih hrupu nad ravnijo 65 dB oz. 55 dB v obdobju celotnega dne in hrupu nad ravnijo 55 dB oz. 50 dB v obdobju noči.

Kriterij, ki določa obravnavane ceste oz. železniške proge je pretok prometa in se glede na fazo strateškega kartiranja hrupa razlikuje:

- v I. fazi strateškega kartiranja hrupa (l. 2007) so bile izven urbanih območij obravnavane avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno in železniške proge z več kot 60.000 prevozov vlakov letno; znotraj urbanih območij z več kot 250.000 prebivalcev (op. v Sloveniji: mesto Ljubljana) pa prav tako avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno, hkrati pa tudi druge relevantne mestne ceste in vse železniške proge.

- v II. fazi (l. 2012) in III. fazi (l. 2017) strateškega kartiranja hrupa so bile izven urbanih območij obravnavane avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste z več kot 3 milijone prevozov vozil letno in železniške proge z več kot 30.000 prevozov vlakov letno; znotraj urbanih območij z več kot 100.000 prebivalci (op. v Sloveniji: mesti Ljubljana in Maribor) pa avtoceste, hitre ceste, glavne in regionalne ceste z več kot 1 milijon prevozov ter druge relevantne mestne ceste ter vse železniške proge.

Op. v vseh treh fazah naj bi bila obravnavana tudi večja letališča z vsaj 50.000 premiki letal letno, vendar v Sloveniji tako velikega letališča ni.

Za prikaz ocene izpostavljenosti prebivalcev hrupu sta izbrana kazalca hrupa L_dvn in L_noč:

- kazalec L_dvn (kazalec hrupa v dnevnem, večernem in nočnem času oz. celodnevni kazalec) se določi iz L_dan, L_večer in L_noč po naslednji formuli:

pri čemer so L_dan, L_večer in L_noč določeni kot dolgoročne (trajne) ravni hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2, in sicer za vsa dnevna, večerna in nočna obdobja vseh koledarskih dni posameznega leta.

- kazalec L_noč (za obdobje noči) je določen kot dolgoročna (trajna) raven hrupa v skladu s SIST ISO 1996-2 in sicer za vsa nočna obdobja vseh koledarskih dni posameznega leta. Obdobje noči traja od 22. ure do 6. ure zjutraj (skupaj 8h).

Ekvivalentna raven hrupa je izražena kot A-vrednotena raven zvočnega tlaka dB(A), to je raven hrupa, ki ga realno zaznava človeško uho z ozirom na občutljivost na določene frekvence.

Hrup v okolju je nezaželen zvok, ki ga povzročajo človekove dejavnosti na prostem. Izpostavljenost višjim ravnem hrupa lahko vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju. Zaradi navedenih razlogov je pomembno, da se število prebivalcev, ki so v svojem življenjskem okolju izpostavljeni višjim ravnem hrupa, postopno in dolgoročno zmanjšuje. Med vsemi viri hrupa v okolje je prevladujoč hrup cestnega in železniškega prometa.

Iz analize izpostavljenosti prebivalcev hrupu prometa je razvidno, da se v Sloveniji število ljudi, izpostavljenih višjim ravnem hrupa ob najbolj prometnih cestah izven urbanih območjih postopoma zmanjšuje (Slika HR01-1 in Slika HR01-2). Medtem ko se je število prebivalcev, izpostavljenih hrupu ob najbolj prometnih cestah v urbanih območjih v obdobju noči nekoliko povečalo. V vplivnem območju najbolj prometnih železniških prog je stanje izpostavljenosti prebivalcev ravno obratno. Iz rezultatov zadnjega kartiranja hrupa je razvidno, da se je izpostavljenost prebivalcev hrupu prometa po železniških progah povečala, razen v urbanih območjih v obdobju noči, kjer je opazno zmanjšanje števila izpostavljenih prebivalcev (Slika HR01-3 in Slika HR01-4).

Pri interpretaciji rezultatov ocenjevanja izpostavljenosti prebivalcev ob najbolj prometnih cestah in železniških progah je treba upoštevati, da so se kriteriji izbora obravnavanih cest oz. obravnavanih odsekov železniških prog med I. in II. fazo strateškega kartiranja hrupa spremenili. S spremembo kriterijev se je bistveno povečal obseg obravnavanih območij in s tem število prebivalcev, ki živijo znotraj vplivnih območij obravnavanih cest oz. železniških prog. Za ugotavljanje trenda zmanjševanja oz. naraščanja izpostavljenosti prebivalcev različnim ravnem hrupa je torej najbolj ustrezna primerjava rezultatov II. in III. faze strateškega kartiranja hrupa.

Izpostavljenost prebivalcev hrupu ob najbolj prometnih cestah izven in znotraj urbanih območij

Število prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju najbolj prometnih cest izven urbanih območij in so v obdobju celotnega dne izpostavljeni ravnem hrupa nad mejno vrednostjo 65 dB, se je v zadnjih letih bistveno zmanjšalo. Iz primerjave podatkov II. in III. faze strateškega kartiranja hrupa je razvidno, da je leta 2017 ocenjeno število prebivalcev, izpostavljenih hrupu nad 65 dB, manjše za približno 16.000 prebivalcev. V podobnem obsegu se je zmanjšalo tudi število prebivalcev izven urbanih območij, ki so v obdobju noči izpostavljeni ravnem hrupa nad mejno vrednostjo 55 dB (Slika HR01-2).

Izboljšanje stanja izpostavljenosti prebivalcev hrupu cestnega prometa izven urbanih območij je razvidno tudi iz števila prebivalcev, ki živijo v vplivnem območju obravnavanih cest in so tekom celega dne izpostavljeni ravni hrupa nad 55 dB oz. nad 50 dB v obdobju noči (Slika HR01-1).

Zmanjšanje števila prebivalcev, izpostavljenih višjim ravnem hrupa ob najbolj prometnih cestah izven urbanih območij kaže na učinkovitost izvedenih protihrupnih ukrepov. Pri tem je treba upoštevati, da podatki odražajo le učinek ukrepov, kot so preusmeritve prometnih tokov, preplastitve cestišč, omejitve hitrosti ali protihrupne ograje in nasipi, katerih posledica je zmanjšanje imisije hrupa, ne pa tudi ukrepov na stavbah (npr. zvočna izolacija oken).

V urbanih območjih se število prebivalcev, ki so tekom celega dne izpostavljeni ravnem hrupa, višjim od mejne vrednosti 65 dB, v zadnjih dveh kartiranjih ni pomembno spremenilo. Iz grafikona je razvidno (Slika HR01-2), da je takemu hrupu izpostavljenih več kot 64.000 prebivalcev. Bistveno pa je narastlo število prebivalcev, izpostavljenih hrupu nad mejno vrednostjo 55 dB v obdobju noči. Občutljivost okolja za obremenjevanje s hrupom je ponoči največja, saj lahko hrup pomembno vpliva na motnje spanja, zato je eden izmed osrednjih ciljev urejanja hrupa v okolju, da se njihovo število prioritetno zmanjša.

V urbanih območjih se ocena števila s hrupom preobremenjenih prebivalcev ne zmanjšuje v skladu z zastavljenimi cilji. Med drugim je treba izpostaviti, da imajo v primerjavi z območji zunaj mest urbana območja omejene možnosti postavljanja protihrupnih ograj in nasipov. V mestnih običajno zanje ni dovolj prostora oz. je tovrsten ukrep s stališča urbanizma pogosto nesprejemljiv. Za zmanjševanje obremenjenosti prebivalcev s hrupom v urbanih območjih se zato pogosteje izvaja pasivna protihrupna zaščita (npr. vgradnja ustreznih zvočno izolativnih oken na izpostavljenih objektih), ki pa se ne odraža v strateškem kartiranju hrupa oz. končni oceni števila hrupu izpostavljenih prebivalcev, saj ne vpliva na modelni izračun širjenja hrupa. Prav tako ni zanemarljivo dejstvo, da se ob obstoječi prometni infrastrukturi gradijo nova stanovanja, vanje pa priseljujejo novi prebivalci.

Izpostavljenost prebivalcev hrupu ob najbolj prometnih železnicah izven in znotraj urbanih območij

V primerjavi s hrupom ob najbolj prometnih cestah, se je število prebivalcev, ki so v obdobju celega dne izpostavljeni višjim ravnem hrupa ob najbolj prometnih železnicah, tako izven kot znotraj urbanih območij, povečalo (Slika HR01-3). Po številu izpostavljenih prebivalcev po vseh kazalcih sicer izstopa prva faza strateškega kartiranja, saj je bilo takrat obravnavanih bistveno manj železniških prog.

Ocena števila prebivalcev, ki živijo ob najprometnejših železniških progah izven urbanih območij in so v obdobju dneva izpostavljeni hrupu železniškega prometa, nad mejno vrednostjo 65 dB, ostaja v zadnjih dveh fazah ocenjevanja hrupa precej podobna: leta 2012 je bilo takih prebivalcev 6.959 leta 2017 pa 7.057 (Slika HR01-4). Tudi v obdobju noči je razlika v oceni števila izpostavljenih prebivalcev med letoma 2012 in 2017 majhna. Ob zadnjem kartiranju je bilo v obdobju noči hrupu nad mejno vrednostjo 55 dB izpostavljenih 822 prebivalcev več.

Znotraj urbanih območij pa je ravno za obdobje noči opaziti zmanjšanje števila izpostavljenih prebivalcev. Rezultati kartiranja hrupa namreč kažejo, da je v primerjavi s predhodnimi fazami v urbanih območjih leta 2017 število prebivalcev, ki so ponoči izpostavljeni višjim ravnem hrupa, upadlo, kljub temu je bilo ob zadnjem kartiranju hrupu nad mejno vrednost 55 dB v času noči izpostavljenih 8.810 prebivalcev.

Izpostavljenost prebivalcev hrupu v okolju v Evropski uniji

Po podatkih Evropske agencije za okolje so bili leta 2017 v Evropski uniji (28 držav članic, op. všteto tudi Združeno kraljestvo) hrupu v okolju najbolj izpostavljeni prebivalci, ki živijo v vplivnem območju cest, zlasti znotraj urbanih območij. Hrupu cestnega prometa nad ravnijo 55 dB je bilo izpostavljenih skoraj 80 milijonov prebivalcev v urbanih območjih, izven urbanih območij pa 30 milijonov prebivalcev EU. Ob železniških progah je bilo v obdobju celega dne hrupu nad vrednostjo 55 dB in hrupu v obdobju noči nad vrednostjo 50 dB izpostavljenih približno 10 milijonov prebivalcev, tako znotraj kot tudi zunaj urbanih območij. Nezanemarljiv je tudi hrup večjih letališč. V urbanih območjih je bilo tovrstnemu hrupu v obdobju celega dne izpostavljenih približno tri milijone prebivalcev, izven urbanih območij pa približno en milijon prebivalcev (Slika HR01-5).