Kazalec prikazuje delež neskladnih vzorcev pitne vode zaradi mikrobiološke in kemijske onesnaženosti, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004-2019 ter mikrobiološka onesnaženost po statističnih regijah v letu 2019. Kazalec posebej prikazuje fekalno onesnaženost - prisotnost E. coli ter kemijske parametre, pomembne za zdravje ljudi (Priloga I, Del B, Pravilnika o pitni vodi), od katerih so mejno vrednost ponekod vsako leto presegali pesticidi in nitrati (nitrati v letih 2016-7 in 2019 niso bili preseženi).

Kakovost pitne vode ni znana za prebivalce brez nadzora, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (142.800 oz. 6,8 % prebivalcev), ki niso vključeni v monitoring ter dodatno kemijska kakovost za oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50-500 prebivalcev (96.518 oz. 4,6 % prebivalcev), skupaj 239.318 oz. 11,4 % prebivalcev. Poleg neskladnih vzorcev prikazuje kazalec število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov in nitratov, v obdobju 2004–2019.

Pitna voda je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil. Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar: ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje; kadar ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi; kadar je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v delih A in B Priloge I Pravilnika o pitni vodi.

Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Oskrbovalno območje predstavlja sistem za oskrbo s pitno vodo, lahko pa se sistem deli na več oskrbovalnih območij. Pravilnik o pitni vodi ureja oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na količino distribuirane vode na dan oziroma število prebivalcev na oskrbovalnem območju, ki jih v kazalcu združujemo v mala, srednja in velika, ki oskrbujejo po 50-1.000, 1.001-10.000 in >10.000 prebivalcev; od malih oskrbovalnih območjih prikazujemo posebej najmanjša s 50-500 prebivalcev, ker glede na druge velikostne razrede predstavljajo v največjem deležu nevarnost za zdravje ljudi zaradi fekalne onesnaženosti, poleg tega so pri njih pomanjkljivi podatki o kemijski kakovosti.

Velika in srednja oskrbovalna območja (po >1.000 prebivalcev), ki oskrbujejo s pitno vodo skupaj 85 % prebivalcev Slovenije, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Skoraj četrtina prebivalcev se oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava vode ni potrebna (23 % oz. 478.285 prebivalcev) na 22 oskrbovalnih območjih z več kot 1.000 prebivalcev, ki imajo podzemni vir vode brez vpliva površine ali površinske vode. Javnozdravstveni problem predstavljajo predvsem najmanjša oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-500 prebivalcev, zlasti zaradi mikrobiološke oziroma fekalne onesnaženosti; najmanjša oskrbovalna območja večinoma tudi nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ponekod nimajo ustreznega strokovnega upravljanja in priprave vode.

V letu 2019 je bilo pri rednih preskusih – parametri skupine A (3.147 odvzetih vzorcev na 858 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 93 % prebivalcev) mikrobiološko neskladnih 11,4 % vzorcev, od tega 1,7 % zaradi fekalne onesnaženosti - prisotna Escherichia coli (E. coli). Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij: pri najmanjših (s 50-500 prebivalcev) je bilo 4,5 % vzorcev neskladnih zaradi E. coli, pri malih s 501-1.000 prebivalci noben vzorec, pri srednjih 0,5 % vzorcev, pri velikih 0,1 % vzorec (Slika VD8-3).  V obdobju 20109-2019 se je mikrobiološka kakovost nekoliko izboljšala: zaradi prisotnosti E. coli se je na srednjih oskrbovalnih območjih izboljšala za okoli 3 %, na velikih za 0,4 %, na malih s 50-500 oseb, ki doprinesejo večino neskladnih vzorcev se je fekalno neskladnih vzorcev zmanjšalo za 5 x, a je še vedno 4,5 % (Letopis NIJZ, 2019).

V letu 2019 je bilo, v okviru občasnih preskusov – parametri skupine B (393 vzorcev na 282 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 88 % prebivalcev) za kemijske parametre iz Priloge I Pravilnika o pitni vodi, neskladnih skupaj 1,0 % vzorcev, od tega:

• iz Del B (kemijski parametri) skupaj 2 – 0,5 % vzorcev na 2 oskrbovalnih območjih zaradi desetil-atrazina (173 vzorcev na 88 oskrbovalnih območjih), 
• iz Del C (indikatorski parametri) skupaj 2 – 0,5 % vzorcev na 2 oskrbovalnih območjih (aluminij in železo v istem vzorcu, mangan v drugem vzorcu) (Letopis NIJZ, 2019).

V obdobju 2004-2019 je vsako leto presegal mejno vrednost pesticid desetilatrazin, do leta 2017 tudi atrazin ter občasno bentazon in pesticidi-vsota, nekateri drugi pesticidi večinoma le v posameznem letu (metolaklor, metazaklor, bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, mezotrion, permetrin, terbutilazin). Pod mejno vrednostjo so bili določeni še pesticidi diuron, klortoluron, metolaklor, desizopropil-atrazin, simazin, propazin, terbutilazin, desetil-terbutilazin, metalaksil in N,N-dietil-meta toluamid (mejna vrednost za pesticid je 0,10 µg/l).

V letu 2019 je bilo preseženim koncentracijam pesticidov izpostavljenih 1.130 prebivalcev, nitrati niso presegali mejne vrednosti. Med posameznimi leti število izpostavljenih prebivalcev niha, saj so ugotovljene koncentracije med leti nihale na meji, ali tik pod, ali tik nad mejno vrednostjo, prekoračitve mejnih vrednosti so bile večinoma minimalne (Tabela VD8-5).

Na podlagi podatkov monitoringa pitne vode se v primeru mikrobiološke onesnaženosti pitne vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti ali drugih indikacij, spiranje hišnega vodovodnega omrežja; spiranje hišnega omrežja se uporablja tudi pri kemijskem onesnaženju (npr. zaradi svinca). Ukrep nadomeščanja pitne vode se izvaja v primeru preseženih koncentracij nitratov za: dojenčke, nosečnice in doječe matere ter v primeru preseženega svinca za: vse otroke do 6. leta in nosečnice. Zaradi preseženih koncentracij pesticidov, se posebni ukrepi niso izvajali, tudi ni izdanih dovoljenj za odstopanje, od leta 2004. V splošnem ti ukrepi niso zadostni za zagotavljanje skladnosti, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode na vodnem viru. Na onesnaženih območjih koncentracije pesticidov in nitratov med posameznimi leti minimalno nihajo okoli mejnih vrednosti, poleg tega se za kemijske parametre iz dela B večinoma odvzame po en vzorec na leto v okviru občasnih preskušanj oziroma parametrov skupine B – glede na spremembo direktire EU in Pravilnika o pitni vodi v letu 2017.