Cilji povzeti po:

• Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11)
  http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO80
• Resoluciji »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021. Strateški okvir razvoja slovenskega kmetijstva, predelave hrane in podeželja«
  ( https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/KMETIJSTVO/ded1a797fe/Resolucija-Nasa-hrana-podezelje-in-naravni-viri-po-2021.pdf)

Podatki o površinah in porabi vode za namakanje so uporabljeni neposredno. Izračunan je delež zemljišč, pripravljenih za namakanje glede na skupna kmetijska zemljišča v uporabi (zemljišča, pripravljena za namakanje/KZU x 100) ter poraba vode za namakanje na hektar zemljišč, pripravljenih za namakanje.

• Prednosti in slabosti kazalca: Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru Statističnega urada RS. V metodoloških pojasnilih je navedeno, da se podatki pridobivajo na terenu z anketnim vprašalnikom Namakalni sistemi (VOD-N). V raziskovanje je zajeto okoli 140 enot.
•  Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
         Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki o namakanju se na SURS zbirajo od leta 1980, medtem ko so na SI-Stat-u dostopni od leta 2000. V letu 2001 se je raziskovanje preimenovalo v sedanji naziv Vprašalnik o namakalnih sistemih (VOD-N). Metodologija se je do leta 2002 večkrat spreminjala. Od leta 2000 do 2002 je bila poskusno vpeljana druga merska enota za spremljanje količine vode za namakanje (l/s), ki ni bila primerljiva s kasneje vpeljano mersko enoto (m3). Leta 2003 je bila izvedena revizija raziskovanja, tako da lahko časovno vrsto podatkov podrobneje spremljamo od tega leta dalje. Revizija raziskovanja je bila izvedena v letu 2011, ko se je ukinila delitev podatkov o namakanju po kulturah na njivi in dodala rubrika »zasneževanje smučišč«. Od leta 2013 naprej objavljajo tudi podatke po statističnih regijah.

               Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

•   Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
          Relevantnost: 2
          Točnost: 2
          Časovna primerljivost: 2
          Prostorska primerljivost: 2
   

Na spletni strani Eurostat so navedeni podatki o namakanju kmetijskih zemljišč za 28 držav članic Evropske unije (EU-28). Podatki se zbirajo v okviru raziskave strukture kmetijskih gospodarstev. Vsakih deset let se opravi popis vseh gospodarstev, v vmesnih, zakonsko določenih rokih, pa se izvajajo vzorčna raziskovanja. V kazalcu prikazujemo podatke popolnih popisov kmetijskih gospodarstev v letih 2000 in 2010 ter zadnji razpoložljiv podatek vzorčnega raziskovanja v letu 2016 Relativni kazalec je izračunan z deljenjem površin, pripravljenih za namakanje s skupno kmetijsko zemljo v uporabi v posamezni državi (površine, pripravljene za namakanje/KZU x 100).

• Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o namakanju, ki jih Statistični urad RS poroča na Eurostat se razlikujejo zaradi drugačnih preračunov in drugačne metodologije. Pri primerjavi podatkov med državami je zato potrebna določena previdnost.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Glede na to, da so podatki o površinah, pripravljenih za namakanje, v obdobju med dvema popolnima popisoma kmetijskih gospodarstev (zadnji leta 2010, naslednji leta 2020) pridobljeni z vzorčno raziskavo, je zanesljivost podatkov odvisna predvsem od reprezentativnosti vzorca.
• Za zanesljivost podatkov skrbijo sistemi kakovosti nacionalnih statističnih uradov držav članic Evropske unije (EU-28) in Eurostat-a. Zanesljivost podatkov je primerljiva z zanesljivostjo podatkov za Slovenijo.
  Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
       Relevantnost: 3
       Točnost: 3
       Časovna primerljivost: 3
       Prostorska primerljivost: 3