KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Odpadki in snovni tok
  3. Odpadna embalaža

[OD13] Odpadna embalaža
Responses

Ključno sporočilo
Neutral

Količina nastale odpadne embalaže se je v zadnjih letih ustalila in znaša okoli 100 kg na prebivalca letno. V letu 2013 je prebivalec Slovenije proizvedel 97 kg odpadne embalaže, kar je najmanj v zadnjih osmih letih.
Predelava odpadne embalaže narašča in je v letu 2013 znašala 92 %. Prav tako narašča reciklaža, ki je v letu 2013 dosegla 69 %. Slovenija je dosegla zastavljeni cilj EU – do konca leta 2012 vsaj 55 % recikliranje celotne odpadne embalaže.

Kazalec prikazuje količino nastale odpadne embalaže na prebivalca, povezavo med nastalo količino odpadne embalaže in bruto družbenim proizvodom, količino nastale in reciklirane odpadne embalaže glede na vrsto embalažnega materiala ter deleže predelane in reciklirane odpadne embalaže glede na zastavljene okoljske cilje pri ravnanju z odpadno embalažo.

Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika (Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Ur. l. RS št. 84/06, 106/06, 110/07,67/11 ,68/11, 18/14, 57/15). Embalaža pa so tudi vsi izdelki in predmeti, ki so navedeni v prvi točki 3. člena prej omenjene uredbe.

Grafi

Slika OD13-1: Količina nastale odpadne embalaže na prebivalca v Sloveniji in EU-27
Viri:

Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2015, Eurostat, 2015

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Slovenija kg/prebivalca 79 89 91 81 84 102 105 106 102 100
EU-15 kg/prebivalca 171 174 180 181 182 184 186 183 172 176
EU-27 kg/prebivalca 161 163 163 163 153 157
2011 2012 2013
Slovenija kg/prebivalca 101 98 97
EU-15 kg/prebivalca
EU-27 kg/prebivalca 159 158
Slika OD13-2: Gibanje skupne količine odpadne embalaže in BDP v Sloveniji
Viri:

Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2015, Eurostat, 2015

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
odpadna embalaža t 157481 177547 164390 161507 168630 204181 212085 215110 206994 203763
BDP (Stalne cene, refernčno leto 2000) mio EUR 19460 20206 20780 21685 22553 23828 25482 26323 24271 24567
odpadna embalaža na enoto BDP (v t/mio EUR) t/mio EUR 8 9 8 7 7 9 8 8 9 8
letne spremembe % 9 -10 -6 0 15 -3 -2 4 -3
odpadna embalaža indeks (2001=100) 100 113 104 103 107 130 135 137 131 129
BDP (Stalne cene, refernčno leto 2000) indeks (2001=100) 100 104 107 111 116 122 131 135 125 126
2011 2012 2013
odpadna embalaža t 207396 202021 200396
BDP (Stalne cene, refernčno leto 2000) mio EUR 24718 24065 23825
odpadna embalaža na enoto BDP (v t/mio EUR) t/mio EUR 8 8 8
letne spremembe % 1 0 0
odpadna embalaža indeks (2001=100) 132 128 127
BDP (Stalne cene, refernčno leto 2000) indeks (2001=100) 127 124 122
Slika OD13-3: Količina nastale in reciklirane odpadne embalaže glede na vrsto materiala
Viri:

Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2015.

Prikaži podatke
2004 - nastala 2004 - reciklirana 2005 - nastala 2005 - reciklirana 2006 - nastala 2006 - reciklirana 2007 - nastala 2007 - reciklirana 2008 - nastala 2008 - reciklirana
papir in karton t 52202 39790 56030 43316 70416 46699 76268 52222 80331 53291
les t 28520 1313 31590 6478 36182 1890 38241 8043 35717 2275
plastika t 32345 6115 33940 11506 47348 18299 45731 21248 47890 20214
steklo t 26228 4694 25650 10405 31259 11902 32292 13514 31373 23714
kovine t 13798 3315 13120 4633 18077 3443 18187 3803 18476 3658
drugo t 8414 197 8300 66 899 79 1365 700 1323 1283
skupaj t 161507 55424 168630 76404 204181 82312 212085 99530 215110 104436
2009 - nastala 2009 - reciklirana 2010 - nastala 2010 - reciklirana 2011 - nastala 2011 - reciklirana 2012 - nastala 2012 - reciklirana 2013 - nastala 2013 - reciklirana
papir in karton t 82312 59451 80904 60395 82226 60458 79305 62382 79125 62241
les t 28912 3177 29813 4694 32843 5117 28688 9484 28909 4355
plastika t 46603 19586 45268 30477 44729 33791 44841 29063 42050 34364
steklo t 31627 16575 31347 23546 31146 25632 31993 27928 32982 28319
kovine t 15988 4295 14966 4921 15043 6075 15225 6336 15260 8912
drugo t 1552 2297 1465 171 1409 876 1969 37 2070 18
skupaj t 206994 105381 203763 124204 207396 131949 202021 135230 200396 138209
Slika OD13-4: Delež predelane odpadne embalaže
Viri:

Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2015

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
papir in karton % np np np 77 77 66 74 66 72 75
plastika % 10 14 8 26 34 39 51 43 42 71
steklo % np np np 18 41 38 42 76 52 75
les % np np np 47 31 39 36 38 37 41
kovine % np np np 24 35 19 21 20 27 33
ostalo % np np np np np np np np 0 16
skupaj (vsa embalaža) % 8 12 13 43 47 46 53 54 53 66
2011 2012 2013
papir in karton % 77 81 82
plastika % 82 97 128
steklo % 82 87 86
les % 41 55 48
kovine % 40 42 58
ostalo % 83 8
skupaj (vsa embalaža) % 70 78 93
Slika OD13-5: Delež reciklirane odpadne embalaže
Viri:

Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2015

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
papir in karton % 76 77 66 68 66 72 75 74 79 79
les % 5 21 5 21 6 11 16 16 33 15
plastika % 19 34 39 46 42 42 67 76 65 82
steklo % 18 41 38 42 76 52 75 82 87 86
kovine % 24 35 19 21 20 27 33 40 42 58
drugo % 2 1 9 51 97 148 12 62 2 1
skupaj (vsa embalaža) % 34 45 40 47 49 51 61 64 67 69
Slika OD13-6: Delež reciklirane skupne odpadne embalaže v državah EU-27, v letu 2008 in 2010
Viri:

Evropska agencija za okolje, Generation and recycling of packaging waste (CSI 017/waste 002), 2013.

Cilji

• Predelava, vključno z energetsko predelavo: najmanj 60 % celotne mase odpadne embalaže.

• Reciklaža: najmanj 55 % in največ 80 % celotne mase odpadne embalaže.

• Reciklaža za posamezno vrsto embalažnega materiala, vsebovanega v celotni masi odpadne embalaže: 60 % za steklo, 60 % za papir in karton, 50 % za kovine, 22,5 % za plastiko in 15 % za les.

Na količino nastale odpadne embalaže vplivajo poleg potrošniških navad tudi načini proizvodnje ter distribucije. Odpadna embalaža nastaja v gospodinjstvih ter proizvodnih in storitvenih dejavnostih. K znižanju količin lahko veliko pripomoremo tudi potrošniki.

Ravnanje z odpadno embalažo zavzema posebno mesto pri ravnanju z odpadki, ne toliko zaradi nastalih količin in nevarnostnega potenciala, temveč predvsem zaradi velikega volumna tovrstnih odpadkov, in izredne razširjenosti nastajanja odpadne embalaže v vsakdanjem življenju ljudi.

Količina nastale odpadne embalaže se je v Sloveniji v zadnjih letih ustalila pri okoli 100 kg na prebivalca. Leta 2013 je nastalo 97 kg odpadne embalaže na prebivalca ali skupno 200.396 ton. Od tega je bilo po embalažnih materialih: 39 % (79.125 t) papirja in kartona, 21% (42.050t) plastike, 16% (32.982 t) stekla, 8 % (15.260 t) kovin, 14% (28.909 t) lesa ter 1% (2.070 t) ostale odpadne embalaže.

Do leta 2008 je bila količina nastale odpadne embalaže v porastu. V letu 2009 pa je padla, tudi zaradi finančne in gospodarske krize. V letih po 2008 je, glede na predhodna leta, padel tudi bruto družbeni proizvod (BDP). Na enoto BDP pa je leta 2013 nastalo 3,7 % več odpadne embalaže kot v letu 2001.

V letu 2013 je ravnanje z odpadno embalažo aktivno zagotavljalo šest družb: GORENJE SUROVINA, INTERSEROH, RECIKEL, SLOPAK, EMBAKOM ter UNIREC. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo morajo v posameznem letu zagotavljati redno prevzemanje odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, v zbirnih centrih ali v centrih za obdelavo komunalnih odpadkov izvajalcev javne službe brezplačno po deležih, ki jih določi Ministrstvo za okolje in prostor. Omenjene družbe zagotavljajo tudi ravnanje z nekomunalno odpadno embalažo, ki jo prevzamejo od podjetij oz. pravnih oseb, ki so vključene v njihove sheme zbiranja in ravnanja z odpadno embalažo.

Podatki za leto 2013 v nekaterih primerih (plastika in drugi embalažni materiali) kažejo višjo količino predelanih odpadkov, kot jih je nastalo v opazovanem letu. V omenjenem letu je bilo predelanih 86 % odpadne steklene embalaže, 82 % odpadne papirne in kartonske embalaže, 58 % odpadne kovinske embalažeter 48 % odpadne lesene embalaže. Skupaj je bilo v letu 2013 predelanih 93 % celotne mase odpadne embalaže.

Recikliralo se je največ steklene odpadne embalaže (86 %), sledijo ji plastična (82 %), papirna in kartonska (79 %), kovinska (58 %) ter lesena (15 %) odpadna embalaža. Cilji recikliranja so bili pri posameznih embalažnih materialih doseženi , prav tako je bil z 69 % dosežen tudi skupen ciljni delež recikliranja celotne mase odpadne embalaže najmanj 55 %.

Količina nastale odpadne embalaže na prebivalca v Evropski uniji se je ustalila pri približno 160 kg na prebivalca, med posameznimi državami članicami pa so opazne velike razlike. V letu 2010 je na primer v Nemčiji nastalo 196 kg odpadne embalaže na prebivalca, v Luksemburgu celo 202 kg/prebivalca, medtem ko je v Bolgariji nastalo le 43 kg odpadne embalaže na prebivalca. Slovenija je po količini nastale embalaže na prebivalca (100 kg) pod evropskim povprečjem. Razliko med državami gre delno pripisati tudi neenotni metodologiji.

V povprečju je v državah članicah EU-15, ki so zakonodajo implementirale prej, delež reciklirane odpadne embalaže narastel iz 42 % v letu 1997 na 65% v letu 2010, v državah članicah EU-27 pa iz 55 % v 2005 na 63 % v 2010. Odlaganje odpadne embalaže se v povprečju postopno niža, sežig pa je od leta 2005 stabilen in se giblje okoli 12-13 %.

Minimalni cilj za reciklažo (25 %) so vse članice EU-27 dosegle že leta 2006. Večina držav je v letu 2010 dosegla tudi cilj 55 %, med njimi tudi Slovenija. Med državami je velika razlika glede deleža reciklirane odpadne embalaže. Na Danskem na primer dosegajo 84 % reciklažo, na Malti pa 29 %.

Za dosego ciljev direktive o odpadni embalaži je večina držav članic vpeljala načelo proizvajalčeve odgovornosti ter vzpostavila posebne sisteme zbiranja odpadne embalaže ter zagotavljanja nadaljnjega ravnanja. Nekatere države so poleg tega vpeljale tudi ekonomske instrumente (takse, dajatve, …) ter izboljšale infrastrukturo za zbiranje ter obdelavo odpadne embalaže.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11, 18/14, 57/15) in Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005 - 2012 (Ur. l. RS št. 2/06).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Analiza letnih poročil o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Agencija Republike Slovenije za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje, kontaktna oseba: Irena Eva Zupančič, Eva Lipovž-Ančik
Datum zajema podatkov za kazalec: avgust 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zajeti za obdobje 2001-2013, zbirajo se letno. Podatke so posredovale družbe za ravnanje z odpadno embalažo ter posamezni zavezanci, ki so po Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo letno dali na trg v RS skupno več kot 15.000 kg embalaže. Obdelani so bili tudi podatki o embalaži, dani na trg, ki jih je posredovala Finančna uprava Republike Slovenije.

Odpadna embalaža iz gospodinjstev, se zbira na podlagi 'Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki' (Ur.l.RS, št. 21/01). Tako zbrano odpadno embalažo prevzamejo družbe za ravnanje z odpadno embalažo.
Podatki o številu prebivalcev Slovenije v posameznem letu so bili pridobljeni s Statističnega urada RS. Vrednosti bruto domačega proizvoda so bile pridobljene iz Eurostata (stalne cene, referenčno leto 2005). Podatki o količini odpadne embalaže v Evropski uniji so bili povzeti iz Eurostata ter kazalcev Evropske agencije za okolje.
Direktiva EU (94/62/EC) določa minimalne cilje glede predelave in reciklaže odpadne embalaže, ki jih mora doseči vsaka država članica v času, ki je za to določen. Slovenija je kot nova članica morala cilje, ki so veljali za države EU-15 za leto 2001, doseči do konca leta 2007, cilje, ki so za EU-15 veljali do leta 2008, pa do konca leta 2012.
Metodologija obdelave podatkov: Za izdelavo grafov so uporabljeni podatki o skupni količini odpadne embalaže ter količinah nastale in predelane odpadne embalaže po embalažnih materialih v Sloveniji (v tonah). Izračunani so tudi deleži predelave in reciklaže za posamezne materiale glede na skupno predelavo in reciklažo odpadne embalaže.
Količina nastale odpadne embalaže je preračunana na št. prebivalcev v Sloveniji po podatkih SURS na dan 31.12. za posamezno leto ter na št. prebivalcev v EU po podatkih Eurostata na dan 31.12. za posamezno leto.
Pri prikazu gibanja skupne količine odpadne embalaže in BDP so podatki preračunani na indeks z osnovnim letom 2001 oz. 2005.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Odpadna embalaža vključuje vso embalažo, dano na trg v Sloveniji z blagom, servisno embalažo in embalažo za enkratno uporabo, ter embalažo, ki so jo uvozili končni uporabniki brez predhodnega dobavitelja. Pri podatkih o količini nastale odpadne embalaže je privzeto, da je količina embalaže, dana na trg, enaka količini v istem koledarskem letu nastale odpadne embalaže (Končno poročilo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo za posamezno leto, od 2007 naprej).
Po Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št. 84/06, 106/06,  110/07, 67/11 68/11, 18/14, 57/15) zavezancem, ki na trg skupno dajo manj kot 15.000 kg embalaže, ni treba zagotavljati predpisanega ravnanja z odpadno embalažo.
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo poročajo o količinah sestavljene odpadne embalaže, kar ni v skladu s tretjim odstavkom 4. člena prej omenjene Uredbe, ki določa, da se sestavljena odpadna embalaža razvrsti po tisti vrsti embalažnega materiala, ki je glede na maso prevladujoč.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
• Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
• Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Podatki za ostale države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Environmental Data Centre on Waste. Data > Waste streams > Packaging waste
Datum zajema podatkov za kazalec: 5.11.2013
Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za zadnje razpoložljivo leto. Podatke o nastajanju in ravnanju z odpadno embalažo zbirajo države članice EU in jih posredujejo na Eurostat. Države članice same odločajo o načinu zbiranja podatkov (raziskave, administrativni viri, statistične ocene,…), vire in metode pa morajo opisati v priloženih poročilih o kakovosti. Podatki so zbrani z dvoletnim zamikom.
Metodologija obdelave podatkov: Prikazane so količine nastale odpadne embalaže (v kg), ki so preračunane na prebivalca. Izračunani so tudi deleži predelave in recikliranja.
Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Zaradi različnih metodologij zbiranja v posameznih državah, podatki med seboj niso povsem primerljivi. Ustreznost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena(1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Ustreznost: 1
Točnost: 2
Časovna popolnost:1
      Prostorska popolnost: 1

Drugi viri in literatura

  1. ARSO, 2015, zadnje razpoložljivo letno poročilo posredovano EK
  2. Kazalec Evropsske agencije za okolje: http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/generation-and-recycling-of-packaging-waste/generation-and-recycling-of-packaging-4
  3. ARSO, 2009a. Končno poročilo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo za leto 2007. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
  4. ARSO, 2009b. Priročnik Pravilnika o ravnanja z embalažo in odpadno embalažo z navodili za izpolnjevanje letnega poročila o embalaži in odpadni embalaži. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
  5. Leban, J., 2009. Gospodarske družbe – med cilji in rezultati pri ravnanju z odpadno embalažo. V: Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije. Celje, Fit media, str. 50-54
  6. Šarc, B., 2009. Priprava na nove sheme pri ravnanju z odpadno embalažo in drugimi vrstami odpadkov. V: Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije. Celje, Fit media, str. 63-66
  7. EEA, 2010. Generation and recycling of packaging waste (CSI 017) (citirano 17. marec 2010).
  8. EUROSTAT, 2009. Environmental Data Centre on Waste (citirano 17. november 2009). 
Datum zadnje osvežitve
24.12.2015
Avtor(ji)

Eva Lipovž-Ančik, Irena Eva Zupančič , Agencija RS za okolje.