Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti nas skrbijo spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij se bo segrevanje ozračja nadaljevalo, količina letnih padavin se ne bo bistveno spremenila, manj padavin pa bo poleti.
Kazalec prikazuje gibanje povprečnih letnih temperatur zraka in letnih količin padavin v izbranih krajih v Sloveniji v obdobju 1961-2012. Prikazana so tudi desetletna svetovna poprečja temperature, ki kažejo, da je bilo zadnje desetletje najtoplejše doslej. Povzeli smo tudi podnebne projekcije spremembe povprečne temperature in letnih padavin po kazalcih, ki jih je objavila Evropska agencija za okolje.
Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje, 2013.
1961 | 1962 | 1963 | 1964 | 1965 | 1966 | 1967 | 1968 | 1969 | 1970 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Kredarica | °C | -0.5 | -2.7 | -2.1 | -1.2 | -2.6 | -1.8 | -1.2 | -2 | -2.1 | -2.2 |
Rateče | °C | 6.7 | 4.9 | 5.5 | 5.8 | 4.8 | 6.3 | 6.1 | 5.6 | 5.4 | 5.3 |
Murska Sobota | °C | 10 | 8.4 | 8.5 | 8.8 | 8.7 | 9.9 | 9.7 | 9.1 | 8.7 | 9 |
Novo mesto | °C | 9.9 | 8.3 | 8.8 | 8.9 | 8.6 | 9.9 | 9.6 | 9.4 | 8.8 | 9 |
Ljubljana | °C | 10.5 | 9 | 9.3 | 9.6 | 9 | 10.4 | 10.3 | 9.8 | 9.5 | 9.7 |
1971 | 1972 | 1973 | 1974 | 1975 | 1976 | 1977 | 1978 | 1979 | 1980 | ||
Kredarica | °C | -1.7 | -1.8 | -1.9 | -2.1 | -1.3 | -2.3 | -1.3 | -2 | -2 | -2.4 |
Rateče | °C | 5.7 | 5.4 | 5.5 | 6.1 | 6.1 | 5.7 | 6 | 4.6 | 5.4 | 4.8 |
Murska Sobota | °C | 9.1 | 9 | 8.9 | 9.9 | 9.8 | 8.9 | 9.7 | 8.3 | 9.3 | 8.2 |
Novo mesto | °C | 9 | 9.2 | 9.2 | 10 | 10 | 9.1 | 10.1 | 8.6 | 9.8 | 8.8 |
Ljubljana | °C | 9.6 | 9.6 | 9.6 | 10.4 | 10.3 | 9.5 | 10.3 | 8.8 | 9.9 | 9 |
1981 | 1982 | 1983 | 1984 | 1985 | 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | ||
Kredarica | °C | -2.1 | -1 | -0.7 | -2.4 | -1.6 | -1.3 | -1.4 | -1.2 | -0.3 | -0.6 |
Rateče | °C | 5.5 | 6.1 | 6.2 | 5.3 | 5.5 | 5.6 | 5.7 | 6.3 | 6.5 | 6.5 |
Murska Sobota | °C | 9.5 | 9.6 | 9.7 | 8.9 | 8.5 | 9 | 9 | 9.9 | 10.1 | 10.2 |
Novo mesto | °C | 9.8 | 10 | 10.1 | 9.4 | 8.9 | 9.1 | 9.5 | 10.2 | 10.3 | 10.5 |
Ljubljana | °C | 9.7 | 10.3 | 10.2 | 9.5 | 9.3 | 9.5 | 9.6 | 10.5 | 10.4 | 10.7 |
1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | ||
Kredarica | °C | -1.6 | -0.2 | -1.1 | -0.1 | -1.4 | -1.9 | -0.6 | -0.9 | -1 | 0 |
Rateče | °C | 5.5 | 7 | 6.4 | 7.6 | 6.4 | 5.8 | 6.7 | 6.8 | 6.7 | 7.6 |
Murska Sobota | °C | 9.3 | 10.9 | 10 | 11.3 | 10.1 | 9 | 9.7 | 10.1 | 10.3 | 11.5 |
Novo mesto | °C | 9.6 | 10.8 | 10.3 | 11.5 | 10.3 | 9.3 | 10.1 | 10.6 | 10.6 | 12 |
Ljubljana | °C | 10 | 11.1 | 10.6 | 11.8 | 10.7 | 9.8 | 10.8 | 11 | 11 | 12.2 |
2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
Kredarica | °C | -1 | -0.2 | -0.5 | -1.1 | -1.7 | -0.3 | -0.3 | -0.6 | -0.7 | -1.8 |
Rateče | °C | 7 | 7.6 | 7 | 6.3 | 5.8 | 6.9 | 7.6 | 7.2 | 7.1 | 6.6 |
Murska Sobota | °C | 10.6 | 11.3 | 10.5 | 9.8 | 9.5 | 10.2 | 11.2 | 11.2 | 10.9 | 10.3 |
Novo mesto | °C | 11.1 | 11.4 | 11.1 | 10.2 | 9.9 | 10.9 | 11.6 | 11.3 | 11.4 | 10.3 |
Ljubljana | °C | 11.4 | 11.8 | 11.6 | 10.7 | 10.4 | 11.4 | 12.1 | 11.6 | 11.7 | 10.7 |
2011 | 2012 | ||||||||||
Kredarica | °C | 0.2 | -0.3 | ||||||||
Rateče | °C | 7.6 | 7.3 | ||||||||
Murska Sobota | °C | 10.7 | 11.3 | ||||||||
Novo mesto | °C | 11.3 | 11.6 | ||||||||
Ljubljana | °C | 11.8 | 12.1 |
Arhiv meteoroloških podatkov, ARSO, 2013
1961 | 1962 | 1963 | 1964 | 1965 | 1966 | 1967 | 1968 | 1969 | 1970 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Kredarica | mm | 1984 | 1796 | 2416 | 1738 | 2469 | 1939 | 1836 | 2005 | 1880 | 1702 |
Rateče | mm | 1478 | 1706 | 1805 | 1499 | 2290 | 1711 | 1514 | 1657 | 1807 | 1682 |
Murska Sobota | mm | 786 | 931 | 832 | 866 | 1064 | 970 | 730 | 612 | 787 | 761 |
Novo mesto | mm | 972 | 1202 | 1146 | 1319 | 1341 | 1117 | 1019 | 882 | 1165 | 1160 |
Ljubljana | mm | 1372 | 1606 | 1431 | 1438 | 1839 | 1300 | 1119 | 1333 | 1445 | 1395 |
1971 | 1972 | 1973 | 1974 | 1975 | 1976 | 1977 | 1978 | 1979 | 1980 | ||
Kredarica | mm | 1239 | 1702 | 2081 | 1750 | 1999 | 1703 | 1700 | 2096 | 2214 | 2099 |
Rateče | mm | 1273 | 1692 | 1607 | 1359 | 1617 | 1480 | 1495 | 1736 | 1892 | 1638 |
Murska Sobota | mm | 563 | 1033 | 809 | 912 | 805 | 751 | 718 | 676 | 912 | 862 |
Novo mesto | mm | 855 | 1390 | 837 | 1250 | 1025 | 1038 | 1109 | 948 | 1250 | 1247 |
Ljubljana | mm | 1107 | 1607 | 1270 | 1412 | 1435 | 1425 | 1265 | 1469 | 1475 | 1535 |
1981 | 1982 | 1983 | 1984 | 1985 | 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | ||
Kredarica | mm | 1588 | 2325 | 1642 | 2456 | 1874 | 2079 | 2799 | 2256 | 1900 | 2545 |
Rateče | mm | 1312 | 1532 | 1200 | 1497 | 1494 | 1192 | 1655 | 1191 | 1319 | 1553 |
Murska Sobota | mm | 768 | 864 | 634 | 741 | 874 | 788 | 982 | 722 | 776 | 900 |
Novo mesto | mm | 1199 | 1181 | 944 | 1296 | 1257 | 1213 | 1232 | 1115 | 1229 | 1192 |
Ljubljana | mm | 1402 | 1418 | 1149 | 1424 | 1611 | 1265 | 1528 | 1178 | 1211 | 1331 |
1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | ||
Kredarica | mm | 2148 | 2066 | 1802 | 1769 | 1680 | 1951 | 1800 | 2157 | 2376 | 2573 |
Rateče | mm | 1441 | 1483 | 1446 | 1327 | 1129 | 1597 | 1195 | 1401 | 1579 | 1891 |
Murska Sobota | mm | 804 | 689 | 677 | 989 | 924 | 1026 | 692 | 839 | 772 | 651 |
Novo mesto | mm | 1140 | 1264 | 1188 | 1211 | 1405 | 1245 | 991 | 1041 | 1299 | 827 |
Ljubljana | mm | 1182 | 1433 | 1177 | 1407 | 1423 | 1446 | 1230 | 1359 | 1501 | 1363 |
2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | |||
Kredarica | mm | 2230 | 2093 | 1623 | 2241 | 1752 | 1885 | 1761 | 2180 | 2259 | |
Rateče | mm | 1440 | 1458 | 1653 | 1638 | 1237 | 1180 | 1311 | 1911 | 1782 | |
Murska Sobota | mm | 643 | 754 | 515 | 804 | 869 | 852 | 817 | 708 | 989 | |
Novo mesto | mm | 1051 | 1379 | 886 | 1197 | 1382 | 1084 | 1114 | 1135 | 1066 | |
Ljubljana | mm | 1328 | 1288 | 1091 | 1696 | 1403 | 1141 | 1196 | 1490 | 1406 |
Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje, 2013
1961 | 1962 | 1963 | 1964 | 1965 | 1966 | 1967 | 1968 | 1969 | 1970 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Kredarica | mm | 1984 | 1796 | 2416 | 1738 | 2469 | 1939 | 1836 | 2005 | 1880 | 1702 |
Rateče | mm | 1478 | 1706 | 1805 | 1499 | 2290 | 1711 | 1514 | 1657 | 1807 | 1682 |
Murska Sobota | mm | 786 | 931 | 832 | 866 | 1064 | 970 | 730 | 612 | 787 | 761 |
Novo mesto | mm | 972 | 1202 | 1146 | 1319 | 1341 | 1117 | 1019 | 882 | 1165 | 1160 |
Ljubljana | mm | 1372 | 1606 | 1431 | 1438 | 1839 | 1300 | 1119 | 1333 | 1445 | 1395 |
1971 | 1972 | 1973 | 1974 | 1975 | 1976 | 1977 | 1978 | 1979 | 1980 | ||
Kredarica | mm | 1239 | 1702 | 2081 | 1750 | 1999 | 1703 | 1700 | 2096 | 2214 | 2099 |
Rateče | mm | 1273 | 1692 | 1607 | 1359 | 1617 | 1480 | 1495 | 1736 | 1892 | 1638 |
Murska Sobota | mm | 563 | 1033 | 809 | 912 | 805 | 751 | 718 | 676 | 912 | 862 |
Novo mesto | mm | 855 | 1390 | 837 | 1250 | 1025 | 1038 | 1109 | 948 | 1250 | 1247 |
Ljubljana | mm | 1107 | 1607 | 1270 | 1412 | 1435 | 1425 | 1265 | 1469 | 1475 | 1535 |
1981 | 1982 | 1983 | 1984 | 1985 | 1986 | 1987 | 1988 | 1989 | 1990 | ||
Kredarica | mm | 1588 | 2325 | 1642 | 2456 | 1874 | 2079 | 2799 | 2256 | 1900 | 2545 |
Rateče | mm | 1312 | 1532 | 1200 | 1497 | 1494 | 1192 | 1655 | 1191 | 1319 | 1553 |
Murska Sobota | mm | 768 | 864 | 634 | 741 | 874 | 788 | 982 | 722 | 776 | 900 |
Novo mesto | mm | 1199 | 1181 | 944 | 1296 | 1257 | 1213 | 1232 | 1115 | 1229 | 1192 |
Ljubljana | mm | 1402 | 1418 | 1149 | 1424 | 1611 | 1265 | 1528 | 1178 | 1211 | 1331 |
1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | ||
Kredarica | mm | 2148 | 2066 | 1802 | 1769 | 1680 | 1951 | 1800 | 2157 | 2376 | 2573 |
Rateče | mm | 1441 | 1483 | 1446 | 1327 | 1129 | 1597 | 1195 | 1401 | 1579 | 1891 |
Murska Sobota | mm | 804 | 689 | 677 | 989 | 924 | 1026 | 692 | 839 | 772 | 651 |
Novo mesto | mm | 1140 | 1264 | 1188 | 1211 | 1405 | 1245 | 991 | 1041 | 1299 | 827 |
Ljubljana | mm | 1182 | 1433 | 1177 | 1407 | 1423 | 1446 | 1230 | 1359 | 1501 | 1363 |
2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
Kredarica | mm | 2230 | 2093 | 1623 | 2241 | 1752 | 1885 | 1761 | 2180 | 2259 | 2343 |
Rateče | mm | 1440 | 1458 | 1653 | 1638 | 1237 | 1180 | 1311 | 1911 | 1782 | 1703 |
Murska Sobota | mm | 643 | 754 | 515 | 804 | 869 | 852 | 817 | 708 | 989 | 876 |
Novo mesto | mm | 1051 | 1379 | 886 | 1197 | 1382 | 1084 | 1114 | 1135 | 1066 | 1278 |
Ljubljana | mm | 1328 | 1288 | 1091 | 1696 | 1403 | 1141 | 1196 | 1490 | 1406 | 1798 |
2011 | 2012 | ||||||||||
Kredarica | mm | 1497 | 2204 | ||||||||
Rateče | mm | 1293 | 1701 | ||||||||
Murska Sobota | mm | 693 | 782 | ||||||||
Novo mesto | mm | 834 | 1387 | ||||||||
Ljubljana | mm | 998 | 1339 |
Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001-2010, Decade of climate extremes, 2013.
1881-1890 | 1891-1900 | 1901-1910 | 1911-1920 | 1921-1930 | 1931-1940 | 1941-1950 | 1951-1960 | 1961-1970 | 1971-1980 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
globalna temperatura (°C) | °C | 13.7 | 13.7 | 13.6 | 13.6 | 13.8 | 13.9 | 14 | 13.9 | 13.9 | 14 |
povprečje (°C) | °C | ||||||||||
1981-1990 | 1991-2000 | 2001-2010 | |||||||||
globalna temperatura (°C) | °C | 14.1 | 14.3 | 14.5 | |||||||
povprečje (°C) | °C |
Evropska agencija za okolje, 2013.
Povprečna letna temperatura bo naraščala povsod po Evropi, V Sloveniji bo porast podoben kot na Balkanu, v Italiji, južni Franciji in Španiji. Na sliki sta prikazana odklona od povprečja obdobja 1961–1990 ob predpostavki scenarija A1B izpustov TGP.
Evropska agencija za okolje, 2013.
V večjem delu Sredozemlja se bo letna količina padavin zmanjšala, v Sloveniji izračuni ne predvidevajo večjih sprememb na letni ravni (levi del slike). Drugače kažejo izračuni za poletne padavine, te naj bi se najopazneje zmanjšale na jugu celine, a tudi v Sloveniji je zmanjšanje ocenjeno na 20 do 30 %. Sliki prikazujeta spremembo v povprečju obdobja 2071–2100 glede na povprečje obdobja 1961–1990.
Svetovno podnebje je zelo pomemben dejavnik pri razvoju človeške civilizacije. Danes se podnebje spreminja in podnebne spremembe veljajo za enega največjih izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo (Svetovna meteorološka organizacija).
Dvig globalne temperature zraka, ki se je od predindustrijske dobe do danes zvišala za 0.7–0.8 °C, je v pretežni meri posledica povečanja izpustov TGP. Lokalno še vedno prevladuje vpliv naravne spremenljivosti podnebja nad dolgoročnimi trendi. Najugodnejše ocene v trenutnih projekcijah izpustov TGP kažejo, da se lahko svetovna povprečna temperatura v tem stoletju dvigne za 1,8 do 4,0 °C oziroma, ob upoštevanju celotnega razpona negotovosti in ob neuspešnem omejevanju izpustov TGP, celo za 1,1 do 6,4 °C. (Evropsko okolje: Stanje in napovedi 2010 (SOER 2010 – Strnjeno poročilo), 2010. Evropska agencija za okolje).
Opazovanje temperatur v Sloveniji je pokazalo, da je bilo v obdobju 1961–2012 največ nadpovprečno toplih let v zadnjih treh desetletjih (Svetovna meteorološka organizacija, 2013). Najhitrejši trend naraščanja smo zabeležili v zadnjih dveh desetletjih minulega stoletja, v tem stoletju se je naraščanje nekoliko upočasnilo. Povprečna letna temperatura se je v obdobju 1961–2011 dvignila za okoli 1,7 °C, na vzhodu nekoliko bolj kot na zahodu države. Dvig temperature je bil občuten v vseh letnih časih, najbolj pri poletni temperaturi, jesenski trend pa je neizrazit.
V obdobju 1987/88–2001/02 so prevladovale mile zime, v zadnjih letih pa je bilo spet več običajno hladnih zim. Od leta 1992 smo imeli nekaj zelo vročih poletij, izjemno vroče je bilo poletje 2003, izrazito je od povprečja izstopalo tudi poletje 2012, ki je bilo v pretežnem delu Slovenije drugo najtoplejše (Agencija RS za okolje 2013).
Vsa najtoplejša leta so v Ljubljani zabeležili v zadnjih dvajsetih letih. Leta 2012 je bila povprečna temperatura 12,1 °C, kar je druga najvišja vrednost doslej. Najvišje se je živo srebro v povprečju povzpelo v letu 2000 (12,2 °C). Po letu 1961 je bilo v Ljubljani najhladnejše leto 1978 z 8,9 °C.
Razlike med regijami so v količini padavin zelo velike, saj v Julijskih Alpah dosegajo povprečne letne padavine na posameznih območjih 3.500 mm, proti vzhodu pa hitro pojemajo, tako da je na skrajnem vzhodu Prekmurja letno povprečje pod 800 mm. Na državni ravni se je letna višina padavin v obdobju 1961–2011 zmanjšala za okoli 160 mm. Upad je bil večji v zahodni in južni Sloveniji. Približno polovico zmanjšanja lahko pripišemo pomladi, v ostalih letnih časih pa je sprememba precej manjša. Za razliko od temperaturnih trendov so padavinski mnogo bolj raznoliki, predvsem med pokrajinami je spremenljivost večja. Več preglavic kakor spremenljivost letnih padavin nam povzročajo odkloni od povprečja v krajših časovnih intervalih, kakršna so nekajdnevna obdobja, meseci ali letni časi. Posledice večjih odklonov od običajnih vrednosti se lahko kažejo kot suše, poplave in plazenje zemljišča.
V poletnih mesecih se trendi po območjih razlikujejo, na severu so večinoma pozitivni, drugod negativni, najbolj očitno na alpsko-dinarski pregradi. Jeseni večina Slovenije kaže nekoliko pozitiven trend, na severovzhodu pa prevladuje negativen trend. V zimskih mesecih so trendi prav tako šibki in prostorsko neenotni.
Zelo verjetno je prav v dejavnostih, ki so povezane s posledicami spremenljivosti padavin, naša ranljivost za podnebne spremembe največja. Dodatno jo stopnjujejo tudi premalo premišljeni posegi v okolje in preskromna sredstva, ki jih država namenja upravljanju z vodami z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti. Pogrešamo tudi državno strategijo prilagajanja na podnebne spremembe.
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Zakon o meteorološki dejavnosti (Uradni list RS, št. 49/06) (ZMED)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO
Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 15.5.2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961-2012, analize trendov pa za obdobje 1961-2011. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki v ta namen na Agenciji RS za okolje na uradu za meteorologijo vzdržujejo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah. Zato je merilna mreža za spremljanje podnebnih razmer gostejša. Za prikaz razmer smo izbrali nekaj značilnih opazovalnih postaj. Kredarica je reprezentativna za razmere v visokogorju, Rateče pa so merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij brez večjih sprememb. Ta postaja je reprezentativna za dolinski svet severne Slovenije, Murska Sobota pa za ravninski svet severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. Okolica merilnega mesta v Ljubljani se je v zadnjih desetletjih močno spreminjala, a kljub temu so podatki reprezentativni za podnebne razmere v Ljubljani, ki je naša prestolnica in največje mesto; zavedati pa se moramo, da ti podatki niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb. Temperatura je najbolj odvisna od nadmorske višine, zato z nizko temperaturo najbolj izstopa Kredarica; sledijo pa ji Rateče.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so predstavljeni v °C (temperatura) in v mm (padavine).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za svet:
Cilji so povzeti po: Svetovna meteorološka organizacija: The global climate 2001-2010
Izvorna baza podatkov oz. vir: Svetovna meteorološka organizacija, Evropska agencija za okolje
Skrbnik podatkov: Svetovna meteorološka organizacija, Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 1 julij 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: letno ali na vsakih nekaj let
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so predstavljeni v °C (temperatura) in % (spremembe padavin).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura: