Kazalec izgube energije v pretvorbi in prenosu razdeli rabo energije v Sloveniji (primarna energija) na izgube v proizvodnji električne energije in toplote (odvisna od učinkovitosti proizvodnje = porabljena energija (goriva) – proizvedena energija (električna energija, toplota, naftni proizvodi)), na izgube v prenosu in distribuciji, na rabo v energetskem sektorju (v podatkih SURS-a sta to kategoriji Lastna raba in Energetski sektor) ter na končno rabo energije (ne-energetska in energetska raba).

Kazalec poleg tega prikazuje vpliv rabe posameznih goriv na izpuste CO₂ pri proizvodnji električne energije in toplote.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Končni rabi je na voljo le del energije, ki se porabi v Sloveniji, zaradi izgub v energetskem sistemu (zlasti v proizvodnji električne energije in toplote ter pri njunem prenosu). Obseg teh izgub je pomemben pokazatelj vpliva energetskega sistema na okolje, saj znaten delež v rabi še vedno predstavljajo fosilna goriva.

Leta 2011 so izgube v pretvorbi ter prenosu električne energije in toplote predstavljale 30,4 % celotne rabe energije v Sloveniji (primarne energije oz. oskrbe z energijo). Glede na leto 2000 se je njihov delež povečal za 0,7 odstotne točke, glede na predhodno leto pa za 1,3 % točke. Na izgube vplivajo naslednji faktorji: učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote, lastna raba elektrarn in raba v energetskem sektorju (rudniki, rafinerije, kompresorske postaje, itd.) ter izgube v omrežjih.

Največji del k izgubam prispeva proizvodnja električne energije in toplote oz. pretvorba. Leta 2011 so izgube v pretvorbi znašale 27,3 % oskrbe z energijo, leta 2000 26,8 %, leta 2010 pa 25,8 %. V obdobju 2000-2011 so opazna znatna nihanja, deleži pa so se gibali med 25,8 % in 28,2 %. Izgube so neposredno povezane z učinkovitostjo proizvodnje električne energije in toplote, ki je odvisna od učinkovitosti pretvorbe v termoelektrarnah in termoelektrarnah-toplarnah, ki je bila leta 2011 za 0,4 odstotne točke višja kot 2000, ter deleža njihove rabe energije v skupni rabi energije v pretvorbi, deleža rabe energije v jedrski elektrarni (konstantna učinkovitost 33 %) in v hidroelektrarnah (konstantna učinkovitost 100 %) ter učinkovitosti proizvodnje toplote v toplarnah in njihovega deleža rabe energije. Povprečna učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote je v Sloveniji leta 2011 znašala 44,7 %. Najvišja je bila leta 2010 (46,9 %), ko je bil delež električne energije iz hidroelektrarn zelo visok, iz jedrske pa nizek ter proizvodnja električne energije in toplote v termoelektrarnah, termoelektrarnah-toplarnah ter toplarnah najbolj učinkovita s 46,7 %.

Lastna raba energije v proizvodnji električne energije in toplote ter raba v energetskem sektorju sta leta 2011 predstavljali 1,6 % oskrbe z energijo. Delež se je v letih 2000 do 2011 minimalno spreminjal (med 1,4 % in 1,6 %). Energetski sektor sestavljajo panoge oskrba z električno energijo, toploto in plinom (D in E po klasifikaciji NACE 2008), proizvodnja koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva (C 19) in pridobivanje energetskih surovin (B 5 in 6). Lastna raba predstavlja 88 % rabe energije v tej postavki, znotraj katere večji del odpade na lastno rabo električne energije (95 %). Pri lastni rabi električne energije je velika razlika med različnimi vrstami elektrarn. Pri termoelektrarnah lastna raba predstavlja 11 % električne energije proizvedene na generatorju, pri jedrski elektrarni 5 %, pri hidroelektrarnah pa 1,5 %.

V omrežjih se je leta 2011 izgubilo 1,5 % oskrbe z energijo, kar je enako povprečju v obdobju 2000-2011. Vrednosti so se gibale od 1,3 % do 1,7 %. Večji del izgub nastane pri prenosu električne energije (67 %).

Za končno rabo je leta 20118 ostalo 69,5 % oskrbe z energijo. Od tega je bilo v ne-energetske namene porabljeno 0,9 %.

V EU-27 je bilo končni rabi leta 2009 na voljo 71,6 % oskrbe z energijo (22,0 % se je izgubilo pri pretvorbi, 5,0 % zaradi rabe energetskega sektorja ter 1,4 % zaradi izgub v omrežju. Med državami je najbolj učinkovit Luksemburg, kjer je bilo končni rabi na voljo 94 % oskrbe z energijo, najmanj pa Malta, kjer se je izgubilo kar 52 % oskrbe z energijo (EEA, 2012).

Z vidika izpustov CO2 okolje najbolj obremenjuje raba trdnih goriv, ki v pretvorbi energije v električno energijo in toploto v Sloveniji močno prevladuje. Najmanj izpustov CO2 med fosilnimi gorivi na energijsko enoto povzroča raba zemeljskega plina.