Bilančni presežek dušika na nacionalni ravni v obdobju 1992-2010 kaže trend zmanjševanja. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je v posameznih letih znašal tudi več kot 100 kg N/ha, po letu 2006 pa je manjši od 70 kg N/ha. Razlike v bilanci dušika po vodnih telesih podzemnih voda so bile v letu 2009 relativno velike. Na SV delu Slovenije je bil bilančni presežek tudi več kot 100 kg N/ha, v osrednji Sloveniji večinoma pod 50 kg N/ha, na Z ter SZ delu Slovenije pa je bilanca N komaj pozitivna, na nekaterih vodnih telesih podzemnih voda tudi negativna.
Bilanca dušika (N) v kmetijstvu je po metodologiji OECD-EUROSTAT (2007) opredeljena kot razlika med vnosom ter odvzemom dušika s kmetijskih zemljišč. Vire vnosa dušika na kmetijska zemljišča predstavljajo mineralna, živinska ter druge vrste organskih gnojil, biološko vezan dušik iz zraka, depozicija atmosferskega dušika ter dušik iz semena in sadilnega materiala. Odvzem dušika predstavljajo s kmetijskih zemljišč pospravljeni kmetijski pridelki. Presežki vnosa dušika nad odvzemom predstavljajo okoljsko grožnjo, saj se le-ti lahko izpirajo v vode ali pa v različnih oblikah reaktivnega dušika končajo v zraku.
Kazalec predstavlja bilanco dušika na nacionalni ravni za obdobje 1992-2010 ter po vodnih telesih podzemnih voda (VTPodV) za leto 2009. Prikazani so podatki o vnosu in odvzemu dušika s kmetijskih zemljišč, prikazana je struktura vnosa in odvzema dušika glede na posamezne vire ter podana primerjava z državami EU-15 za leto 2000.
Kmetijski inštitut Slovenije, 2011
1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
živinska gnojila | t N | 40195.2 | 37637 | 37502.4 | 38405.4 | 37645.8 | 37286 | 37900.4 | 38655.1 | 41090.7 | 40318.3 |
mineralna gnojila | t N | 38938 | 33376 | 33944 | 32235 | 31296 | 33999 | 34801 | 34380 | 34159 | 34765 |
depozicija | t N | 8338.1 | 8291.4 | 8063.8 | 7874.5 | 7702.1 | 7414.1 | 7363.8 | 7478.9 | 7634.4 | 7644.4 |
biološka fiksacija | t N | 4332.7 | 4288.4 | 4053.7 | 4303.1 | 3998.8 | 3898.7 | 3777.4 | 3727 | 3507.1 | 3761.4 |
seme in sadike | t N | 325.7 | 326.5 | 308.7 | 312.2 | 297.8 | 282.3 | 286.6 | 279.7 | 298.1 | 301.1 |
vnos dušika - skupaj | t N | 92129.7 | 83919.3 | 83872.6 | 83130.2 | 80940.4 | 82880 | 84129.2 | 84520.6 | 86689.2 | 86790.1 |
živinska gnojila | % | 43.6 | 44.8 | 44.7 | 46.2 | 46.5 | 45 | 45.1 | 45.7 | 47.4 | 46.5 |
mineralna gnojila | % | 42.3 | 39.8 | 40.5 | 38.8 | 38.7 | 41 | 41.4 | 40.7 | 39.4 | 40.1 |
depozicija | % | 9.1 | 9.9 | 9.6 | 9.5 | 9.5 | 8.9 | 8.8 | 8.8 | 8.8 | 8.8 |
biološka fiksacija | % | 4.7 | 5.1 | 4.8 | 5.2 | 4.9 | 4.7 | 4.5 | 4.4 | 4 | 4.3 |
seme in sadike | % | 0.4 | 0.4 | 0.4 | 0.4 | 0.4 | 0.3 | 0.3 | 0.3 | 0.3 | 0.3 |
vnos dušika - skupaj | % | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 |
2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | |||
živinska gnojila | t N | 42504.7 | 39672 | 37857.4 | 38437.5 | 38695.8 | 40323.1 | 38673.4 | 38667 | 37766.6 | |
mineralna gnojila | t N | 33412 | 34501 | 30264 | 29169 | 30383 | 29613 | 25039 | 28202 | 27486 | |
depozicija | t N | 7581.9 | 7645.6 | 7357.8 | 7631.4 | 7354.8 | 7477 | 7386.4 | 7027.4 | 7242 | |
biološka fiksacija | t N | 3812.8 | 3890.5 | 4227.3 | 4580.1 | 4609.6 | 4640.4 | 4836.3 | 5070.7 | 4978.5 | |
seme in sadike | t N | 283.9 | 286.3 | 283 | 278.1 | 297.5 | 294.3 | 296.7 | 292.1 | 276.1 | |
vnos dušika - skupaj | t N | 87595.3 | 85995.5 | 79989.5 | 80096 | 81340.7 | 82347.7 | 76231.8 | 79259.3 | 77749.3 | |
živinska gnojila | % | 48.5 | 46.1 | 47.3 | 48 | 47.6 | 49 | 50.7 | 48.8 | 48.6 | |
mineralna gnojila | % | 38.1 | 40.1 | 37.8 | 36.4 | 37.4 | 36 | 32.8 | 35.6 | 35.4 | |
depozicija | % | 8.7 | 8.9 | 9.2 | 9.5 | 9 | 9.1 | 9.7 | 8.9 | 9.3 | |
biološka fiksacija | % | 4.4 | 4.5 | 5.3 | 5.7 | 5.7 | 5.6 | 6.3 | 6.4 | 6.4 | |
seme in sadike | % | 0.3 | 0.3 | 0.4 | 0.3 | 0.4 | 0.4 | 0.4 | 0.4 | 0.4 | |
vnos dušika - skupaj | % | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 |
Kmetijski inštitut Slovenije, 2011
1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
trajno travinje | t N | 16062.4 | 14715.4 | 30266.6 | 27084.3 | 25585.4 | 28548.1 | 28029.6 | 28157.6 | 23775.2 | 23583.4 |
poljščine | t N | 11927.6 | 13845.2 | 18661.5 | 19041.2 | 18895.8 | 20053.5 | 20578.2 | 18536.5 | 16092.8 | 15854.8 |
trajni nasadi in zelenjava | t N | 782.8 | 835.8 | 881.9 | 826.5 | 921.8 | 858 | 907.7 | 836.2 | 976.3 | 735.5 |
odvzem dušika - skupaj | t N | 28772.8 | 29396.4 | 49809.9 | 46952 | 45402.9 | 49459.7 | 49515.5 | 47530.4 | 40844.3 | 40173.8 |
trajno travinje | % | 55.8 | 50.1 | 60.8 | 57.7 | 56.4 | 57.7 | 56.6 | 59.2 | 58.2 | 58.7 |
poljščine | % | 41.5 | 47.1 | 37.5 | 40.6 | 41.6 | 40.5 | 41.6 | 39 | 39.4 | 39.5 |
trajni nasadi in zelenjava | % | 2.7 | 2.8 | 1.8 | 1.8 | 2 | 1.7 | 1.8 | 1.8 | 2.4 | 1.8 |
2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | |||
trajno travinje | t N | 29966.1 | 18758.3 | 29818.6 | 32881.7 | 25572.1 | 29280.4 | 30183.6 | 29533.8 | 31465.3 | |
poljščine | t N | 19505.3 | 13897.9 | 20152.1 | 21096.1 | 18124.4 | 18963.3 | 20252 | 19952.4 | 20593.6 | |
trajni nasadi in zelenjava | t N | 953.3 | 771.6 | 1048.7 | 936.6 | 891.7 | 880.7 | 847.1 | 881.5 | 830.5 | |
odvzem dušika - skupaj | t N | 50424.6 | 33427.9 | 51019.4 | 54914.4 | 44588.2 | 49124.4 | 51282.7 | 50367.7 | 52889.4 | |
trajno travinje | % | 59.4 | 56.1 | 58.4 | 59.9 | 57.4 | 59.6 | 58.9 | 58.6 | 59.5 | |
poljščine | % | 38.7 | 41.6 | 39.5 | 38.4 | 40.6 | 38.6 | 39.5 | 39.6 | 38.9 | |
trajni nasadi in zelenjava | % | 1.9 | 2.3 | 2.1 | 1.7 | 2 | 1.8 | 1.7 | 1.8 | 1.6 |
Kmetijski inštitut Slovenije, 2011.
1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Živinska gnojila | t N | 40195.2 | 37637 | 37502.4 | 38405.4 | 37645.8 | 37286 | 37900.4 | 38655.1 | 41090.7 | 40318.3 |
Mineralna gnojila | t N | 38938 | 33376 | 33944 | 32235 | 31296 | 33999 | 34801 | 34380 | 34159 | 34765 |
Depozicija | t N | 8338.1 | 8291.4 | 8063.8 | 7874.5 | 7702.1 | 7414.1 | 7363.8 | 7478.9 | 7634.4 | 7644.4 |
Biološka fiksacija | t N | 4332.7 | 4288.4 | 4053.7 | 4303.1 | 3998.8 | 3898.7 | 3777.4 | 3727 | 3507.1 | 3761.4 |
Seme in sadike | t N | 325.7 | 326.5 | 308.7 | 312.2 | 297.8 | 282.3 | 286.6 | 279.7 | 298.1 | 301.1 |
Skupaj vnos N | t N | 92129.7 | 83919.3 | 83872.6 | 83130.2 | 80940.4 | 82880 | 84129.2 | 84520.6 | 86689.2 | 86790.1 |
Kmetijska zemlja v uporabi | ha | 555871 | 552760 | 537586 | 524965 | 513473 | 494271 | 490918 | 498591 | 508960 | 509624 |
VNOS N | kg N/ha | 165.7 | 151.8 | 156 | 158.4 | 157.6 | 167.7 | 171.4 | 169.5 | 170.3 | 170.3 |
Trajno travinje | t N | 16062.4 | 14715.4 | 30266.6 | 27084.3 | 25585.4 | 28548.1 | 28029.6 | 28157.6 | 23775.2 | 23583.4 |
Poljščine | t N | 11927.6 | 13845.2 | 18661.5 | 19041.2 | 18895.8 | 20053.5 | 20578.2 | 18536.5 | 16092.8 | 15854.8 |
Trajni nasadi in zelenjava | t N | 782.8 | 835.8 | 881.9 | 826.5 | 921.8 | 858 | 907.7 | 836.2 | 976.3 | 735.5 |
Skupaj odvzem N | t N | 28772.8 | 29396.4 | 49809.9 | 46952 | 45402.9 | 49459.7 | 49515.5 | 47530.4 | 40844.3 | 40173.8 |
Kmetijska zemlja v uporabi | ha | 555871 | 552760 | 537586 | 524965 | 513473 | 494271 | 490918 | 498591 | 508960 | 509624 |
ODVZEM N | kg N/ha | 51.8 | 53.2 | 92.7 | 89.4 | 88.4 | 100.1 | 100.9 | 95.3 | 80.3 | 78.8 |
BILANCA N | kg N/ha | 114 | 98.6 | 63.4 | 68.9 | 69.2 | 67.6 | 70.5 | 74.2 | 90.1 | 91.5 |
2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | |||
Živinska gnojila | t N | 42504.7 | 39672 | 37857.4 | 38437.5 | 38695.8 | 40323.1 | 38673.4 | 38667 | 37766.6 | |
Mineralna gnojila | t N | 33412 | 34501 | 30264 | 29169 | 30383 | 29613 | 25039 | 28202 | 27486 | |
Depozicija | t N | 7581.9 | 7645.6 | 7357.8 | 7631.4 | 7354.8 | 7477 | 7386.4 | 7027.4 | 7242 | |
Biološka fiksacija | t N | 3812.8 | 3890.5 | 4227.3 | 4580.1 | 4609.6 | 4640.4 | 4836.3 | 5070.7 | 4978.5 | |
Seme in sadike | t N | 283.9 | 286.3 | 283 | 278.1 | 297.5 | 294.3 | 296.7 | 292.1 | 276.1 | |
Skupaj vnos N | t N | 87595.3 | 85995.5 | 79989.5 | 80096 | 81340.7 | 82347.7 | 76231.8 | 79259.3 | 77749.3 | |
Kmetijska zemlja v uporabi | ha | 505462 | 509709 | 490520 | 508759 | 490318 | 498466 | 492424 | 468496 | 482803 | |
VNOS N | kg N/ha | 173.3 | 168.7 | 163.1 | 157.4 | 165.9 | 165.2 | 154.8 | 169.2 | 161 | |
Trajno travinje | t N | 29966.1 | 18758.3 | 29818.6 | 32881.7 | 25572.1 | 29280.4 | 30183.6 | 29533.8 | 31465.3 | |
Poljščine | t N | 19505.3 | 13897.9 | 20152.1 | 21096.1 | 18124.4 | 18963.3 | 20252 | 19952.4 | 20593.6 | |
Trajni nasadi in zelenjava | t N | 953.3 | 771.6 | 1048.7 | 936.6 | 891.7 | 880.7 | 847.1 | 881.5 | 830.5 | |
Skupaj odvzem N | t N | 50424.6 | 33427.9 | 51019.4 | 54914.4 | 44588.2 | 49124.4 | 51282.7 | 50367.7 | 52889.4 | |
Kmetijska zemlja v uporabi | ha | 505462 | 509709 | 490520 | 508759 | 490318 | 498466 | 492424 | 468496 | 482803 | |
ODVZEM N | kg N/ha | 99.8 | 65.6 | 104 | 107.9 | 90.9 | 98.6 | 104.1 | 107.5 | 109.5 | |
BILANCA N | kg N/ha | 73.5 | 103.1 | 59.1 | 49.5 | 75 | 66.7 | 50.7 | 61.7 | 51.5 |
Kmetijski inštitut Slovenije, 2011; OECD, 2010.
Francija | Italija | Švedska | Španija | Portugalska | Avstrija | Irska | Združeno kraljestvo | Finska | EU-15 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2000 | kg N/ha | 25 | 37 | 38 | 39 | 42 | 43 | 44 | 45 | 51 | 55 |
Grčija | Danska | Slovenija | Nemčija | Luksemburg | Belgija | Nizozemska | |||||
2000 | kg N/ha | 69 | 77 | 90.1 | 105 | 117 | 174.3 | 226 |
Kmetijski inštitut Slovenije, 2011
4017 Vzhodne Slovenske gorice | 3012 Dravska kotlina | 1001 Savska kotlina in Ljubljansko Barje | 1002 Savinjska kotlina | 4016 Murska kotlina | 3015 Zahodne Slovenske gorice | 4018 Goričko | 3014 Haloze in Dravinjske gorice | 1009 Spodnji del Savinje do Sotle | 3013 Vzhodne Alpe | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Vnos N | t N | 3352 | 5220 | 7997 | 1376 | 6382 | 6372 | 3179 | 3407 | 6865 | 4443 |
Vnos N | kg N/ha | 242 | 247 | 248 | 225 | 188 | 186 | 167 | 180 | 181 | 177 |
Odvzem N | t N | 1272 | 2051 | 3966 | 661 | 2827 | 3400 | 1712 | 2100 | 4383 | 2900 |
Odvzem N | kg N/ha | 92 | 97 | 123 | 108 | 83 | 99 | 90 | 111 | 116 | 115 |
Bilanca N | t N | 2080 | 3168 | 4031 | 715 | 3555 | 2972 | 1467 | 1306 | 2482 | 1543 |
Bilanca N | kg N/ha | 150 | 150 | 125 | 117 | 105 | 87 | 77 | 69 | 66 | 61 |
1003 Krška kotlina | 1008 Posavsko hribovje do osrednje Sotle | 1006 Kamniško-Savinjske Alpe | 1011 Dolenjski kras | 1007 Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje | 6021 Goriška | 1004 Julijske Alpe v porečju Save | 6020 Julijske Alpe v porečju Soče | 5019 Obala in Kras z Brkini | 1010 Kraška Ljubljanica | ||
Vnos N | t N | 769 | 7138 | 2481 | 9327 | 2693 | 2404 | 639 | 728 | 1963 | 2184 |
Vnos N | kg N/ha | 150 | 156 | 154 | 151 | 150 | 107 | 114 | 111 | 97 | 103 |
Odvzem N | t N | 485 | 5118 | 1849 | 7064 | 2098 | 2167 | 645 | 751 | 2061 | 2472 |
Odvzem N | kg N/ha | 95 | 112 | 115 | 114 | 117 | 97 | 115 | 115 | 102 | 116 |
Bilanca N | t N | 284 | 2020 | 633 | 2263 | 595 | 237 | -6 | -22 | -99 | -287 |
Bilanca N | kg N/ha | 55 | 44 | 39 | 37 | 33 | 11 | -1 | -3 | -5 | -13 |
1005 Karavanke | |||||||||||
Vnos N | t N | 292 | |||||||||
Vnos N | kg N/ha | 87 | |||||||||
Odvzem N | t N | 384 | |||||||||
Odvzem N | kg N/ha | 115 | |||||||||
Bilanca N | t N | -92 | |||||||||
Bilanca N | kg N/ha | -27 |
- uravnotežena poraba dušika iz mineralnih in živinskih gnojil, postopno povečevanje obsega ekološke pridelave ter preprečevanje obremenjevanja tal iz točkovnih in razpršenih virov,
- rastline gnojiti tako, da lahko kar najbolj izkoristijo hranila in da se ta ne izgubljajo v podzemno vodo in ozračje,
- zmanjšati in preprečevati nadaljnje onesnaženje voda z nitrati iz kmetijske proizvodnje.
Bilanca N na nacionalni ravni
V obdobju 1992-2010 se je skupni vnos dušika na kmetijska zemljišča zmanjšal od 92.130 ton N na 77.749 ton N, oziroma za 15,6 %. Zmanjšal se je tudi vnos dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi in sicer od 166 kg N/ha na 161 kg N/ha, oziroma za 2,8 %. Glavni vir vnosa dušika na kmetijska zemljišča predstavlja dušik iz živinskih in mineralnih gnojil. Prispevek N iz živinskih gnojil je v omenjenem obdobju povprečno znašal 47 %, prispevek N iz mineralnih gnojil pa 39 %. Prispevki ostalih virov vnosa dušika na kmetijska zemljišča so manjši: atmosferska depozicija dušika prispeva s skupnemu vnosu dušika 9 %, biološka fiksacija dušika z metuljnicami 5 %, vnos dušika s semeni in sadikami pa 0,4 %.
Glavni vzrok za zmanjšan vnos dušika v obdobju 1992-2010 gre iskati predvsem v 29,4 % zmanjšani porabi dušika iz mineralnih gnojil. Vnos dušika iz živinskih gnojil se je zmanjšal za 6 %. Zaradi zmanjšanih površin kmetijskih zemljišč v uporabi se je v tem obdobju zmanjšal tudi vnos atmosferskega dušika (za 13,1 %) ter vnos dušika s semeni in sadikami (za 15,2 %). V obdobju 1992-2010 se je zaradi večjih pridelkov in površin metuljnic povečal zgolj vnos dušika z biološko fiksacijo in sicer za 14,9 %.
Odvzem dušika s pridelki je bil v obdobju 1992-2010 zelo različen, saj je le-ta znašal med 28.773 t N in 54.914 t N. Odvzem dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi je v omenjenem obdobju znašal med 52 in 110 kg N/ha letno. Tako velike razlike so pogojene predvsem z različnimi vremenskimi razmerami, saj se v sušnih letih zaradi manjših pridelkov zmanjša odvzem dušika. Glavni vir odvzema dušika predstavlja trajno travinje (58 %), poljščine in sejano travinje prispevajo 40 %, medtem ko je prispevek trajnih nasadov (sadovnjaki, vinogradi in oljčni nasadi) ter pridelkov zelenjave majhen (2 %).
Bilanca dušika, torej razlika med vnosom in odvzemom dušika, kaže na bilančni presežek dušika. Ta je v obdobju 1992-2010 znašal med 49 in 114 kg N/ha. Največji bilančni presežek (več kot 80 kg N/ha) smo ugotovili v letih 1992, 1993, 2000, 2001 ter 2003. Po letu 2006 se bilančni presežek N, z izjemo leta 2009, zmanjšuje ter znaša okvirno 50-70 kg N/ha.
Bilanca N po vodnih telesih podzemnih voda v letu 2009
Izračun bilance N po VTPodV je v letu 2009 izkazal relativno velike razlike. Vnos N je namreč po posameznih VTPodV znašal 87-248 kg N/ha, odvzem pa 83-123 kg N/ha. Posledično temu smo po VTPodV ugotovili tudi velike razlike v bilančnem presežku (11-150 kg N/ha), na VTPodV Julijskih Alp, Karavank, obale in Krasa z Brkini ter Kraške Ljubljanice pa smo ugotovili celo negativno bilanco N. Največji bilančni presežek N smo ugotovili v SV delu Slovenije. Na območju Dravske in Murske kotline, Vzhodnih Slovenskih goric je tako bilančni presežek N tudi večji tudi od 100 kg N/ha. V osrednji Sloveniji je bilančni presežek N manjši od 50 kg N/ha, izjemo predstavljata le Savska kotlina in Ljubljansko Barje s presežkom 125 kg N/ha. Na Z ter SZ delu Slovenije je bilanca N komaj pozitivna, na nekaterih VTPodV pa celo negativna.
Opisane razlike v bilanci N po VTPodV lahko pripišemo predvsem različni stopnji intenzivnosti kmetijstva po posameznih območjih.
Primerjava z državami EU
V letu 2000 je Slovenija na nacionalni ravni izkazovala večji bilančni presežek (90 kg N/ha) od povprečja EU-15 (55 kg N/ha). Med države z izrazito velikim bilančnim presežkom dušika uvrščamo Nizozemsko (226 kg N/ha), Belgijo (174 kg N/ha), Luksemburg (117 kg N/ha) ter Nemčijo (105 kg N/ha). Najmanjši bilančni presežek so v letu 2000 izkazovale Francija (25 kg N/ha), Italija (37 kg N/ha) ter Švedska (38 kg N/ha).
Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in Uredbi o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur.L.RS, št. 113/09).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Kmetijski inštitut Slovenije (december 2011)
Skrbnik podatkov: Kmetijski inštitut Slovenije
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. december 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o nacionalni bilanci dušika so izračunani na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o porabi mineralnih gnojil, o površini kmetijske zemlje v uporabi, o pridelkih in površinah posameznih vrst kmetijskih rastlin, o številu domačih živali in prireji mleka (www.stat.si) in na podlagi strokovnih ocen in literaturnih vrednosti za vsebnost dušika v pridelkih, količini dušika v živinskih gnojilih za posamezne vrste domačih živali itd. Izračun bilance N po VTPodV temelji na nekaterih obstoječih podatkih na regionalni ravni ter na predpostavkah, ki smo jih morali oceniti na ekspertni ravni zaradi pomanjkanja dejanskih podatkov na ravni VTPodV (primer: pridelki in dejanske površine kmetijskih zemljišč v uporabi, dejanska poraba N iz mineralnih gnojil po posameznih kulturah ter evidence za nekatere vrste živali). Zaradi tega ne izključujemo možnosti, da je dejansko stanje bilance N po VTPodV različno od predstavljenega. Grobo ocenjeno ta napaka ne bi smela biti večja od 10-20 %. Podrobne informacije o metodiki so na voljo pri avtorjih izračuna na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Nacionalna bilanca dušika za Slovenijo je izračunana na letni ravni za obdobje 1992-2010, bilanca N po VTPodV pa za leto 2009.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o vnosu in odvzemu dušika so prikazani v tonah dušika (t N) ter v kilogramih dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi (kg N/ha) na leto. Podatek o bilanci dušika je izračunan kot razlika med vnosom in odvzemom dušika ter je izražen v kg N/ha.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: : Podatek o bilanci dušika je izračunan na podlagi uradnih evidenc ter strokovnih ocen. Podatki o bilanci dušika so obremenjeni z določeno mero negotovosti, ki izhaja iz negotovosti uradnih ocen in nezanesljivosti strokovnih ocen. V primeru strokovnih ocen smo se oprli na nekatere ugotovitve raziskav in strokovnih nalog, ali pa na ocene za primerljive članice OECD. OECD ne predpisuje enotnih koeficientov za izračun bilance N, zato je državam članicam prepuščeno, da se oprejo na lastne strokovne ocene. Zaradi omenjenega so podatki o bilanci dušika v Sloveniji do določene mere nezanesljivi, kljub temu pa ocenjujemo, da relativno dovolj dobro odsevajo dejansko stanje.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Ker so podatki o nacionalni bilanci dušika izračunani za daljše časovno obdobje (1992-2010), ne izključujemo možnosti, da je primerljivost podatkov med leti lahko do določene mere vprašljiva, saj so se v omenjenem obdobju metodologije pridobivanja podatkov za uradne evidence spreminjale. To ugotavljamo predvsem v podatkih o pridelkih ter površinah posameznih vrst kmetijskih rastlin.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2
Podatki za druge države:
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki o bilanci dušika za stare države članice Evropske unije (EU-15) za leto 2000 so povzeti iz spletne strani OECD in so dostopni v okviru kazalca IRENA 18.1 – Gross nitrogen balance (IRENA Indicator Fact Sheet) na spletni strani Evropske agencije za okolje.
Skrbnik podatkov: OECD.
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Na spletni strani OECD so navedeni podatki o bilanci dušika za stare države članice EU (EU-15) za leto 1990 in 2000. V kazalcu smo uporabili podatke za leto 2000.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o bilanci dušika so po posameznih državah EU-15 prikazani v kilogramih dušika na hektar kmetijske zemlje v uporabi (kg N/ha).
Geografska pokritost: EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zaradi nedostopnosti novejših podatkov za države članice EU o prednostih in slabostih kazalca ne moremo govoriti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): /
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 3
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 3