Kazalec prikazuje letno količino izvoženih in uvoženih odpadkov iz Slovenije, ki so lahko nevarni ali nenevarni in za katere je potrebno pridobiti soglasja.

Področje pošiljanja odpadkov preko meja urejata Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (Ur. l. RS-MP, št. 15/93, 2/00 in 23/04), in Uredba (ES) št. 1013/06 o pošiljkah odpadkov (UL L, št. 190/06). Slednji predpis implementira Baselsko konvencijo, Sklep sveta OECD o prekomejnem prevozu odpadkov in Lomejsko konferenco.

Uvoz odpadkov v Slovenijo, zato da se odložijo v ali na zemljo, je prepovedan. Dovoljen je le, če bodo varno odstranjeni na drug način ali predelani ter so tehnične zmogljivosti zadostne. Izvoz odpadkov iz Slovenije, ki so namenjeni odstranjevanju, je dovoljen le, če na območju Republike Slovenije ni zadostnih tehničnih zmogljivosti in potrebnih naprav za neškodljivo odstranjevanje oziroma, če izvoz ni v nasprotju z določili Uredbe (ES) 1013/06.

Nadzor nad čezmejnim prevozom odpadkov se je začel vzpostavljati predvsem zaradi izvažanja nevarnih odpadkov z namenom odstranjevanja. Države prejemnice so jih največkrat sprejele za nižje stroške, vendar odstranjevanje ni bilo vedno skladno z varovanjem zdravja ljudi in okolja. Po letu 1990 se je področje začelo urejati tudi s predpisi, ki državam skupnosti narekujejo, da pri odstranjevanju odpadkov postanejo samozadostne, da odpadke predelujejo oz. odstranjujejo čim bližje mestu nastanka ter, da se da predelavi prednost pred odstranjevanjem. Države so prav tako dolžne zagotoviti okolju varno ravnanje z odpadki in preprečevati nezakonite pošiljke odpadkov.

Na količino čezmejnih pošiljk odpadkov vplivajo predvsem razlike v cenah za predelavo in odstranjevanje odpadkov, nezadostne domače kapacitete za predelavo in potrebe po posebnih predelovalnih tehnologijah. Večje države imajo na splošno več različnih in tehnološko bolj dovršenih naprav za predelavo in odstranjevanje odpadkov.

Izvoz odpadkov iz Slovenije v zadnjih letih narašča. V letu 2008 se je glede na prejšnje leto povečal za skoraj polovico. Porast gre pripisati naraščajoči količini muljev iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda, povečanemu izvozu delno stabiliziranih odpadkov, označenih kot nevarnih ter pričetku izvoza papirja in kartona in njunih sorodnih produktov. V letu 2005 so se mulji iz čistilnih naprav odpadnih vod izvozili v količini cca. 1.730 ton (7 % celotne količine), v letu 2006 v količini cca.14.200 ton (36 % celotne količine), v letu 2007 pa že v količini cca 21.600 ton (31 % celotne količine). Leta 2008 je bilo izvoženih 24.795 ton muljev iz čistilnih naprav odpadnih vod, kar pa je v celotni izvoženi količini predstavljalo 24 % saj se je v tem letu pričelo z izvozom še nekaterih novih vrst odpadkov.

Leta 2008 smo izvozili 102.660 ton odpadkov, predvsem muljev iz čistilnih naprav odpadnih voda (24 %) in delno stabilizirane odpadke, označene kot nevarne (16 %). Izvažali smo tudi papir in karton (9 %), trdne odpadke iz obdelave odpadnih plinov (6 %), pralne tekočine in matične lužnice (5 %) ter druge odpadke. Odstranjeni ali predelani so bili v Avstriji (34 %), Nemčiji (23 %), na Madžarskem (18 %) in Hrvaškem (16 %), nekaj pa tudi v Bosni in Hercegovini, na Poljskem ter v Romuniji. Izvažali smo predvsem z namenom predelave, vendar je šlo tudi v odstranitev okoli 30 % (29.779 ton) odpadkov, predvsem nevarnih, kar je nekaj več kot lani.

Količine uvoženih odpadkov v zadnjih letih rahlo nihajo med 20.000 in 27.000 tonami na leto. Ker gre v glavnem za uvoz odpadkov, ki jih predeluje en predelovalec, je količina uvoženih dejansko odvisna od količine zbranih odpadkov znotraj Slovenije. Leta 2008 so se za predelavo v MPI- Reciklaža d. o. o. uvažali odpadni svinčevi akumulatorji, deli le-teh in svinčev pepel, in sicer iz Mažarske, Hrvaške ter Črne gore, nekaj pa tudi iz Italije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Nemčije in Švedske. V preteklih letih je bilo uvoženih tudi nekaj kislih in bazičnih raztopin za predelavo v Cinkarni Celje. Vsi uvoženi odpadki so bili v Sloveniji predelani.

Evropska unija (EU) kot celota, se je v zadnjem desetletju sooča s povečanim prevozom odpadkov preko svojih meja, kar kaže študija Evropskega tematskega centra za odpadke in snovni tok. Povečanje gre na račun prevoza tako nevarnih kot nenevarnih odpadkov ter nelegalnih prevozov. Od leta 1997 do 2005, sta se legalni izvoz kot tudi uvoz povečala skoraj za štirikrat. 80 % odpadkov je bilo izvoženih z namenom predelave.

Narašča tudi čezmejni prevoz odpadnega papirja, kartona, plastike in kovin. Nekaj zaradi zakonskih zahtev po višji predelavi odpadkov nekaj pa zaradi azijskega trga, ki je konkurenčen predvsem zaradi nizkih prevoznih stroškov. Ladje, ki iz teh držav pripeljejo dobrine, na povratku nudijo dokaj ugodne cene. Količina odpadnega papirja, izvoženega v Azijo, se je podeseterila. Količina plastičnih odpadkov se je povečala za enajstkrat in kovin za petkrat.

Poseben primer predstavlja električna in elektronska oprema, ki se iz EU izvaža v afriške in azijske države z namenom ponovne uporabe sestavnih delov. Težko je namreč ugotoviti, ali se izvažajo kot rabljene naprave, kar je sprejemljivo, ali kot odpadek za odstranjevanje, kar ni sprejemljivo. Na splošno je izvoz odpadne električne in elektronske opreme iz EU, v države, ki niso članice OECD, prepovedan. Da bi lahko ponovno uporabili kovine, se sestavni deli pogosto sežgejo na odprtem, pri čemer običajno nastajajo elektrofiltrski pepel in drugi strupeni materiali, čemur so ljudje bolj izpostavljeni, prav tako pa je večja verjetnost kontaminacije hrane, prsti in površinskih voda.

Za ugotavljanje okoljskih in gospodarskih posledic čezmejnih pošiljk odpadkov bi bile potrebne podrobnejše informacije o vrstah poslanih odpadkov, saj se lahko le tako ugotovijo razlogi za pošiljanje. Boljši pregled nad zakonitimi pošiljkami na ravni EU bi omogočil tudi boljše prepoznavanje nezakonitih pošiljk.