KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Promet
  3. Lastništvo osebnih avtomobilov

[PR11] Lastništvo osebnih avtomobilov
Driving forces

Ključno sporočilo
Bad

Lastništvo osebnih avtomobilov, ki je v tesni povezavi z njihovo rabo, doživlja v Sloveniji hitro rast – v zadnjih 20 letih se je skoraj podvojilo. Stopnja motorizacije presega stanje v številnih gospodarsko razvitejših državah EU.

Lastništvo osebnih avtomobilov ali stopnjo motorizacije praviloma izražamo s številom osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev (EEA, 2006). Osebni avtomobil je cestno motorno vozilo razen motornih koles, namenjeno za prevoz potnikov, z največ devetimi sedeži (vključno z voznikovim). Število osebnih avtomobilov je opredeljeno z vozili, ki so na določen dan registrirana v državi in lahko uporabljajo ceste, odprte za javni promet (SURS, 2004). Kazalec prikazuje razvoj stopnje motorizacije med leti 1970 in 2007 v Sloveniji in stopnjo motorizacije za leti 2003 in 2007 v državah EU.

Grafi

Slika PR11-1: Razvoj števila osebnih avtomobilov in prebivalcev (* prelom podatkov, glej metodologijo)
Viri:

Raziskave – Statistika, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS, 2008; Statistični letopisi Republike Slovenije 1993–2008, Statistični urad RS.

Prikaži podatke
1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979
prebivalci število 1717995 1729941 1741343 1753296 1766040 1778454 1786977 1799384 1810997 1824001
osebni avtomobili število 150807 177284 198493 227981 251110 270732 306015 323554 366394 389192
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 88 102 114 130 142 152 171 180 202 213
1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989
prebivalci število 1884477 1895264 1904805 1912374 1918482 1925022 1930506 1989462 1999988 1999404
osebni avtomobili število 416448 430132 448315 466003 489373 501538 490828 514850 548539 554592
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 221 227 235 244 255 261 254 259 274 277
1990 1991 1992* 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
prebivalci število 1999945 2001768 1994084 1989408 1989477 1983012 1981297 1979811 1978334 1987755
osebni avtomobili število 578268 594289 606245 650344 668307 711364 743057 776798 811671 846109
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 289 297 304 327 336 359 375 392 410 426
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
prebivalci število 1990094 1994026 1995033 1996433 1997590 2003358 2010377 2025866
osebni avtomobili število 866096 881487 894521 910429 933941 960213 980261 1014122
stopnja motorizacije število osebnih avtomobilov/1000 prebivalcev 435 442 448 456 468 479 488 501
Slika PR11-2: Stopnja motorizacije v evropskih državah leta 2003 in 2007
Viri:

EU energy and transport in figures 2009, European Commission, Directorate-General for Energy and Transport, 2009.

Prikaži podatke
Romunija Slovaška Bolgarija Madžarska Danska Poljska Estonija Latvija Ceška Portugalska
2003 število na 1000 preb. 142 252 296 275 351 294 321 280 363 379
2007 število na 1000 preb. 164 265 272 300 378 383 391 398 412 412
Grcija Irska Nizozemska EU - 27 Švedska Španija Litva Belgija Velika Britanija Finska
2003 število na 1000 preb. 348 379 425 436 454 441 365 464 452 436
2007 število na 1000 preb. 428 434 451 464 464 481 472 473 476 485
EU-15 Slovenija Nemcija Francija Avstrija Ciper Malta Italija Luksemburg
2003 število na 1000 preb. 481 456 485 506 498 414 522 593 645
2007 število na 1000 preb. 500 501 501 508 510 521 548 598 665

Cilji

V Sloveniji, pa tudi v EU in njenih članicah praviloma ni ciljev ali ciljnih vrednosti glede lastništva avtomobilov. Kljub temu države lastništvo različno obravnavajo – v skandinavskih državah, v katerih osnovno mobilnost omogoča kakovosten sistem javnega potniškega prometa, je osebni avtomobil veliko bolj obdavčen kakor v državah z drugačno prometno politiko.

Cilji glede motorizacije v EU so praviloma bolj kakor na samo velikost voznega parka vezani na njegovo sestavo – na porabo goriva in emisijske standarde vozil. Kljub temu nekatere skandinavske države obravnavajo osebni avtomobil kot luksuzno blago, saj naj bi se osnovna mobilnost zagotavljala s sistemom javnega potniškega prometa. Zato kazalec posredno izkazuje tudi prometnopolitično usmerjenost neke države ali regije, saj jim ponekod uspeva zagotavljati kakovostno mobilnost tudi brez osebnega avtomobila, zato je vozni park teh držav bistveno manjši.

Lastništvo osebnih avtomobilov je kazalec, ki je tesno povezan z njihovo rabo oziroma z obsegom avtomobilnosti ter, predvsem na urbanih območjih, tudi z zastoji. Najvišjo stopnjo motorizacije beležijo praviloma v gospodarsko najbolj razvitih državah, kot so Luksemburg in Italija, hkrati pa je v nekaterih najbogatejših državah (predvsem v Skandinaviji) stopnja motorizacije veliko nižja od evropskega povprečja. Najnižjo stopnjo motorizacije izkazujejo države, ki so po gospodarski moči med najmanj razvitimi in so se EU priključile med zadnjimi (npr. Romunija, Slovaška in Bolgarija). Med leti 2003 in 2007 se je, z izjemo Bolgarije, vsem državam EU-27 stopnja motorizacije povečala. Največji preskok so naredile nekatere države, ki so vstopile v EU z letom 2004. Še zlasti to velja za baltske države, Ciper in Poljsko. Nekatere med njimi so v tem elementu že prehitele gospodarsko razvitejše države (npr. Belgijo, Švedsko, Nizozemsko).

Med države z največjim povečanjem lastništva osebnih avtomobilov se v omenjenem obdobju uvršča tudi Slovenija, ki že leta visoko presega povprečje vseh novih članic in kandidatk EU razen Malte in Cipra. Kljub visoki stopnji rasti v preteklosti trg osebnih avtomobilov v Sloveniji ne kaže znakov zasičenosti, saj število prvič registriranih vozil po izrazitem vrhu leta 1999 (zaradi uvedbe DDV) in poznejšem upadu, zadnja leta spet narašča. Zaradi prometne politike države in mest, ki je naklonjena osebnemu avtomobilizmu, kar se kaže v pospešenih naložbah v cestno infrastrukturo, vse bolj nekonkurenčni ponudbi javnega potniškega prometa in spremembah v prostorski sestavi Slovenije (suburbanizacija, ki temelji na dostopnosti z osebnimi avtomobili), se vse večji delež prebivalstva odloča zadovoljevati svoje potrebe po prevozu z osebnim avtomobilom. Tako je leta 2002 povprečno slovensko gospodinjstvo (2,8 člana) imelo več kakor en avtomobil (leta 2002 1,25, leta 1991 pa 0,94) (SURS, 2009a).

Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: /
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Raziskave - Statistika (7. 8. 2008)
- Statistični letopisi Republike Slovenije 1993–2008 (20. 7. 2009)
Skrbnik podatkov:
- Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS (SPVCP)
- Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. julij 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec do leta 1991 upošteva podatke Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, katerih vir je Ministrstvo za notranje zadeve. Od tega leta dalje temelji kazalec na bazi Statističnega urada RS, ki podatke objavlja v redni letni publikaciji Statistični letopis Republike Slovenije.
Metodologija obdelave podatkov: V podatkih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je osebni avtomobil opredeljen kot motorno vozilo, namenjena prevozu oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev (Zakon o varnosti cestnega prometa, 2004), v podatkih Statističnega urada RS pa med osebne avtomobile spadajo vozila iz kategorije vozil M1 (motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, namenjena za prevoz oseb, ki imajo poleg sedeža za voznika še največ osem sedežev) brez osebnih specialnih vozil (osebni avtomobil, ki je oblikovan za posebne namene, in ne za prevoz potnikov, npr. gasilska vozila, rešilni avtomobili, pogrebna vozila ipd.) (SURS, 2009b).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec prikazuje več desetletij trajajoč niz podatkov, kar je redkost v tovrstnih podatkih, vendar z vmesnim prelomom leta 1992.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki veljajo za dokaj zanesljive in točne.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (prelom podatkov leta 1992)
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: EU Energy and Transport in figures 2009 (17. 7. 2009)
Skrbnik podatkov: European Commission, Directorate-General for Energy and Transport
Datum zajema podatkov za kazalec: 17. julij 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec za druge evropske države prikazuje podatke, ki jih European Comission, Directorate-General for Energy and Transport objavlja v redni letni serijski publikaciji EU Energy and Transport in figures.
Metodologija obdelave podatkov: /
Geografska pokritost:
EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti: Publikacija ne vsebuje podrobnejših informacij o kakovosti podatkov.
- Prednosti in slabosti kazalca: /
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: /
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): /
Relevantnost: /
Točnost: /
Časovna primerljivost: /
Prostorska primerljivost: /

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2006: TERM 2006 32 – Size and composition of the vehicle fleet. Indicator fact sheet. European Environment Agency.
- SURS, 2004: Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT in EUROSTAT). Ljubljana, Statistični urad RS (20. 7. 2009).
- SURS, 2009a: Podatki iz Popisa 2002 in Popisa 1991 (20. 9. 2009).
- SURS, 2009b: Registrirana cestna vozila. Metodološka pojasnila (20. 9. 2009).
- Zakon o varnosti cestnega prometa. Uradni list RS, št. 84/2004.

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
24.12.2009
Avtor(ji)

Aljaž Plevnik, Jani Kozina, Urbanistični inštitut RS