V obdobju 1980-2021 so v državah članicah EU-27 ekstremni dogodki, povezani s spreminjanjem podnebja, povzročili gospodarsko izgubo v vrednosti 560 milijard EUR, od tega 56,6 milijard v letu 2021.  Podnebni ekstremi so vse pogostejši. Brez dodatnega ukrepanja je v prihodnjih letih pričakovati še večjo gospodarsko škodo. Tudi v Sloveniji je moč opaziti tovrsten trend. Razlika med obdobjem 1980-2015 in 1980-2021 znaša kar 2,38 milijarde evrov. V primerjavi s prejšnjim obdobjem (1980-2020) pa razlika znaša 1,01 milijarde evrov.

Ravni benzo(a)pirena so v letu 2021 na vseh stalnih merilnih mestih v urbanih predelih dosegle ciljno vrednost. Letni poteki ravni benzo(a)pirena kažejo, da so najvišje ravni izmerjene v kurilni sezoni. Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje.

Delež osutosti in poškodovanosti gozdov v Sloveniji je bil do leta 2020 razmeroma stabilen, z rahlim negativnim trendom. Po letu 2020 pa je sledilo poslabšanje stanja osutosti dreves.

Velika večina organizacij javne uprave in podjetij v pisarniških prostorih meni (banke, zavarovalnice, pošte in drugi upravni in pisarniški prostori), da je povečanje energetske učinkovitosti poslovnih prostorov zelo pomembno. Približno tri četrtine organizacij v obeh sektorjih razmišljajo, kako bi energijo rabili učinkoviteje. Za približno tretjino organizacij iz obeh sektorjev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, je glavni namen učinkovitejše rabe energije zmanjšanje količinske porabe energije v svojih poslovnih prostorih.

Velika večina organizacij javnega in storitvenega sektorja meni, da so ekološko ozaveščene in da ločujejo odpadke. Učinkovita raba energije je v njihovih poslovnih prostorih pomembna tako zaradi manjših stroškov kot zaradi varovanja okolja. Tri četrtine podjetij in dve tretjini organizacij javne uprave so navedle, da so dobro seznanjene z vplivom svojih poslovnih prostorov na okolje.