Čeprav je med novimi registriranimi osebnimi avtomobili v Sloveniji četrtina avtomobilov na električni ali hibridni pogon, njihov delež med vsemi osebnimi vozili dosega le okoli 3 %. To je posledica dejstva, da se gospodinjstva redko odločajo za nakup novih avtomobilov, kar pomeni visoko povprečno starost avtomobilov nad 10 let in bo še dolgo trajalo, da bo naš vozni park postal manj energetsko potraten. Slovenija se po deležu prvih registracij novih osebnih avtomobilov na električni pogon uvršča v spodnjo četrtino evropskih držav.

Velika večina registriranih osebnih avtomobilov še vedno poganjajo konvencionalna pogonska goriva (motorni bencin in dizelsko gorivo). Delež vozil na alternativni pogon se je v obdobju od leta 2019 do 2022 sicer podvojil, a še vedno ostaja zelo majhen.

Biomasa fitoplanktona izražena kot koncentracija klorofila a odraža obremenjenost morskega okolja s hranilnimi snovmi. Koncentracije klorofila a kažejo na trend izboljšanja stanja slovenskega morja, saj je stanje v zadnjem obdobju ocenjeno kot dobro ali zelo dobro.

Koncentracija v vodi raztopljenega kisika je pomembna za življenje vseh aerobnih morskih organizmov, saj te kisik porabljajo pri dihanju. V obdobju razslojenega vodnega stolpca, predvsem pozno poleti ali zgodaj jeseni, lahko v pridnenem sloju morja prihaja do pomanjkanja kisika. Dolgoletne meritve koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem sloju merilnega mesta na sredi Tržaškega zaliva kažejo precejšnja nihanja tako na letnem kot na dolgoletnem nivoju. V 90. letih 20.

Odmrla lesna biomasa je pomemben habitat za favno in floro ter na ta način pripomore k biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. V letu 2022 je količina stoječih in ležečih dreves brez panjev in vej znašala 21,3 m³/ha, kar predstavlja 6 % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev, prevladovala je odmrla lesna biomasa v debelinskem razredu do 30 cm. V pragozdovih pa je lahko ta količina celo nekaj 10-krat večja, več je tudi odmrlih dreves, debelejših od 50 cm. p.