Avtomobil ostaja glavno prevozno sredstvo, neodvisno od razdalje ali namena potovanja, medtem ko uporaba javnega prevoza ne narašča opazno. Glavne ovire za uporabo javnega prevoza so slaba dostopnost, neustrezni vozni redi, pomanjkanje povezav in težka dostopnost. Prav tako je pomembna težava časovna neučinkovitost. Vendar pa obstajajo razlogi za optimizem, saj so gospodinjstva vse bolj odprta za uporabo javnega prevoza in souporabo zasebnih vozil.

Medtem ko se deklarativni odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije izboljšuje, ostaja razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi nespremenjeno. To je razvidno iz njihovega okoljsko usmerjenega vedenja in dejanske učinkovitosti v rabi energije. Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS nakazujejo velik potencial za zmanjšanje končne porabe energije v gospodinjstvih skozi razvoj okoljsko usmerjenega vedenja in pozitivnih navad pri rabi energije.

Biomasa fitoplanktona izražena kot koncentracija klorofila a odraža obremenjenost morskega okolja s hranilnimi snovmi. Koncentracije klorofila a kažejo na trend izboljšanja stanja slovenskega morja, saj je stanje v zadnjem obdobju ocenjeno kot dobro ali zelo dobro.

Koncentracija v vodi raztopljenega kisika je pomembna za življenje vseh aerobnih morskih organizmov, saj te kisik porabljajo pri dihanju. V obdobju razslojenega vodnega stolpca, predvsem pozno poleti ali zgodaj jeseni, lahko v pridnenem sloju morja prihaja do pomanjkanja kisika. Dolgoletne meritve koncentracije raztopljenega kisika v pridnenem sloju merilnega mesta na sredi Tržaškega zaliva kažejo precejšnja nihanja tako na letnem kot na dolgoletnem nivoju. V 90. letih 20.

Odmrla lesna biomasa je pomemben habitat za favno in floro ter na ta način pripomore k biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. V letu 2022 je količina stoječih in ležečih dreves brez panjev in vej znašala 21,3 m³/ha, kar predstavlja 6 % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev, prevladovala je odmrla lesna biomasa v debelinskem razredu do 30 cm. V pragozdovih pa je lahko ta količina celo nekaj 10-krat večja, več je tudi odmrlih dreves, debelejših od 50 cm. p.