KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

V obdobju 2018–2020 se je zmanjšala obdelanost kmetijskih zemljišč (dobrih tal) in povečala urbanizacija tal/zemljišč ter s tem nepovratna degradacija tal in izguba naravnega vira. Spremembe rabe večjih površin so opazne predvsem na obrobju naselij za potrebe industrije in trgovine ter ob trasah večjih infrastrukturnih objektov. Vendar po obsegu prevladujejo majhne spremembe zaradi razpršene individualne gradnje, širitve in posodobitve objektov in manjše infrastrukture.

Urbanizacija in predvsem pozidava kakovostnih kmetijskih tal zmanjšuje možnosti samooskrbe s hrano in obseg ekosistemskih storitev, ki jih opravljajo kakovostna kmetijska zemljišča. V letu 2020 smo v Sloveniji imeli 853 m2 njiv in vrtov na prebivalca, kar je izrazito malo v primerjavi z drugimi državami in oceno, da za ustrezno prehransko varnost in stopnjo samooskrbe zadošča cca 2.500 m2 njiv in vrtov na prebivalca.

 

 


Raba zemljišč kot kazalec predstavlja rabo in gospodarjenje s prostorom in tlemi kot osnovnim naravnim virom. Raba zemljišč je rezultat naravnih danosti, potreb, socio-ekonomskega razvoja družbe in zgodovinskih razmer. Tako se v zadnjih dveh do treh desetletjih v prostoru Slovenije odražata razvoj družbe in vpetost države v EU. Industrializacija ter spremembe na področju prostorskega razvoja, predvsem spremembe v urbanizmu in prometu, se odražajo v vse večjih površinah, ki jih sektorja zasedata v prostoru Slovenije.

Spremembo rabe zemljišč prikazujemo s spremembo površin, ki so jih zavzemale kategorije rabe zemljišč v letih 2002 in 2020, zajete v redno osveženi bazi Raba zemljišč, ki jo vodi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP, 2002–2020).

Kazalec prikazuje:

  • Strukturo rabe kmetijskih zemljišč v Sloveniji v letu 2020 (KM10-1)
  • Spremembe površin kmetijskih zemljišč glede na rabo v obdobju 2018–2020(KM10-2)
  • Urbanizacijo zemljišč glede na vrsto rabe v obdobjih med 2009–2020 (KM10-3)
  • Kakovost tal urbaniziranih območij v obdobju 2002–2020 (KM10-4)

 

Poleg osnovnih kategorij (glej poglavje »Metodologija«) je narejena tudi analiza urbanizacije zemljišč – to je površin, ki so iz drugih vrst rab (predvsem kmetijskih, pa tudi gozdnih) spremenjene v urbana, t.j. pozidana in sorodna zemljišča (slika KM10-3).

Izraz urbanizacija zemljišč označuje širjenje urbanih območij na sosednje, kmetijske, gozdne ali (pol) naravne rabe tal. Urbanizacija je za tla večinoma negativen proces. Zajema širok nabor degradacij tal (popolne pozidave površine tal, mešanja, zbijanja in onesnaževanja), ki tla spreminjajo, zmanjšujejo njihovo sposobnost opravljanja kmetijskih in okoljskih funkcij, vplivajo na kroženje snovi in energije v okolju in s svojo pogosto onesnaženostjo prestavljajo tveganje za zdravje prebivalcev. Fizična odstranitev oz. pokritje/pozidava tal (En. sealing) predstavlja uničenje tal in s tem trajno zmanjšanje okoljskih funkcij tal. Za urbanizirana štejemo predvsem:    
I) tla ob zgradbah, ki so bolj ali manj spremenjena med samo gradnjo (npr. odstranjeni gornji A horizonti ali pomešani horizonti - kakovost takih tal je največkrat bistveno zmanjšana)
II) »zastrta« tla z npr. nadstreški in mostovi, ki zmanjšujejo izvajanje okoljskih funkcij tal.

Za pozidana štejemo v celoti pozidana tla (prekrita z zgradbo ali infrastrukturnim objektom - tla opravljajo samo funkcijo nosilnega medija) in tla, odstranjena do matične podlage (kamnolomi, gramoznice, glinokopi).

Pri urbanizaciji tal gre za zmanjšanje sposobnosti izvajanja vsaj ene od bistvenih okoljskih storitev tal (pridelava biomase in kroženje hranil, filtriranje/čiščenje površinskih in meteornih voda, razgradnja in vezava onesnaževal, zadrževanje in vezava atmosferskega CO2), pri pozidavi pa praviloma za prenehanje teh storitev.

Kakovost tal je kompleksen kazalec, ki številsko opredeljuje bistveno lastnost tal - rodovitnost in hkrati sposobnost izvajanja ekosistemskih storitev tal. Kakovost tal številsko izražamo s povprečnim talnim številom (TŠ) oz. točkami, ki obsegajo teoretične vrednosti med 1 (najslabša) in 100 (najboljša tla). Točke TŠ so torej odraz vrednotenja kmetijske in tudi okoljske kakovosti tal.


Grafi

Slika KM10-1: Struktura rabe kmetijskih zemljišč v Sloveniji v letu 2020
Viri:

MKGP; preračuni KIS (2021)

Prikaži podatke
Travniki [ha] Njive in vrtovi [ha] Sadovnjaki [ha] Vinogradi [ha] Hmeljišča [ha] Oljčni nasadi [ha] Zemljišča v zaraščanju [ha] Mešana raba zemljišč [ha] Manj prisotne kmetijske rabe [ha] Neobdelana kmetijska zemljišča [ha] Gozd in ostale z drevjem in grmičjem poraščene površine [ha] Pozidana in sorodna zemljišča [ha] Naravne in pol-naravne rabe tal [ha] Površinske vode [ha] Travniki [%] Njive in vrtovi [%] Sadovnjaki [%] Vinogradi [%] Hmeljišča [%] Oljčni nasadi [%] Zemljišča v zaraščanju [%] Mešana raba zemljišč [%] Manj prisotne kmetijske rabe [%] Neobdelana kmetijska zemljišča [%]
2020 351163,79 178817,35 32400,12 17751,16 1899,42 2434,28 25189,10 35006,36 14740,36 113645,38 14365,89 53,25 27,12 4,91 2,69 0,29 0,37 3,82 5,31 0 2,24
Slika KM10-2: Spremembe površin kmetijskih zemljišč glede na rabo v obdobju 2018–2020
Viri:

MKGP; preračuni KIS (2021)

Prikaži podatke
2018–2020 [ha] 2018–2020 [%]
Travniki -3685,72 -0,01
Njive in vrtovi -2727,99 0,00
Sadovnjaki -117,13 0,00
Vinogradi -873,68 -0,05
Hmeljišča 4,99 0,00
Oljčni nasadi 80,60 0,03
Zemljišča v zaraščanju 442,85 0,02
Mešana raba zemljišč 537,45 0,00
Manj prisotne kmetijske rabe 3183,15 0,14
Neobdelana kmetijska zemljišča 3349,29 0,00
Gozd in ostale z drevjem in grmičjem poraščene površine 1933,90 -0,02
Pozidana in sorodna zemljišča 4845 0,04
Naravne in pol-naravne rabe tal 1319 0,04
Površinske vode 393 0,03
Slika KM10-3: Urbanizacija zemljišč glede na vrsto rabe v obdobjih med 2009–2020
Viri:

MKGP; preračuni KIS (2021)

Prikaži podatke
Kmetijska zemljišča [ha] Gozdovi [ha] Naravna in polnaravna [ha] Drugo [ha] Skupaj [ha]
2009–2011 8648 3022 50 161 11881
2011–2013 3257 1006 18 35 4316
2013–2015 3190 779 13 25 4007
2015–2017 3848 888 29 30 4795
2017–2018 1340 387 10 9 1746
2018–2020 2728 387 10 9 3134
Slika KM10-4: Kakovost tal urbaniziranih območij v obdobju 2002–2020
Viri:

KIS, Center za tla in okolje (2021)

Prikaži podatke
Tla boljše kakovosti (TS>54) [%] Tla srednje kakovosti (TS 29–53) [%] Tla slabše kakovosti (TS<=28) [%]
2002–2009 42,90 35,90 21,20
2009 –2018 40,80 43,90 15,30
2018 –2020 39,30 48,20 12,50
Kakovost tal v Sloveniji 28,91 50,29 20,80

Cilji

  • Zmanjševanje obsega urbanizacije kakovostnih tal/kmetijskih zemljišč (oziroma racionalno okoljsko planiranje);
  • trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri (tla, vode in mineralne surovine).

Tla so pomemben naravni vir, ki omogoča nastanek in življenje kopenskih ekosistemov. Tla človeku omogočajo življenje in bivanje. V preteklosti so tla ocenjevali predvsem skozi funkcijo pridelovanja hrane v kmetijstvu oz. prirasta lesa v gozdarstvu. Vendar poleg teh primarnih funkcij tla opravljajo tudi pomembne ekosistemske storitve (npr. filtriranje vode in napajanje podzemnih voda, razgradnjo/nevtralizacijo onesnaževal; vezave in kroženje CO2, kroženje snovi/hranil in energije, itd.). Tla kmetijskih zemljišč so bolj kakovostna od tal ostalih rab in so zaradi svojih lastnosti in vsestranskosti sposobna poleg pridelave hrane opravljati tudi okoljske funkcije oz. ekosistemske storitve.

V strukturi kmetijskih zemljišč (Slika KM10-1) v letu 2020 še vedno daleč prevladuje travinje (trajni in barjanski travniki) (53,5 %) nato njive z vrtovi (27,4 %), intenzivni in ekstenzivni sadovnjaki (4,9 %), vinogradi (2,8 %) oljčniki (0,4 %) in hmeljišča (0,3 %): v pomembnem deležu je prisotna mešana raba zemljišč (5,2 %) ter kmetijska zemljišča v zaraščanju (3,7 %). Dne 1. 1. 2020 je imela Slovenija 2.095.861 prebivalcev (SURS, 2021), kar pomeni, da pride na prebivalca Slovenije 853 m2 njiv in vrtov, kar je izrazito malo v primerjavi s podatki primerljivo razvitih držav, ki imajo 3.200 m2 njiv in vrtov na prebivalca (World Bank, 2018) in oceno, da za ustrezno prehransko varnost in stopnjo samooskrbe zadošča cca 2.500 m2 njiv in vrtov na prebivalca.

Analiza podatkov baze Raba zemljišč MKGP v letih 2018–2020 kaže, da se je v Sloveniji med leti 2018 in 2020 povečal obseg zemljišč v zaraščanju, mešane rabe zemljišč in neobdelana kmetijska zemljišča predvsem na račun proizvodnih kmetijskih zemljišč, t. j. njive in travniki, travinje, vinogradi in v manjši meri sadovnjaki. Tako se je zmanjšal skupni obseg vinogradov za 874 ha (-4,7 % ), travinja za 3.686 ha (-1,0 %), v manjši meri pa delež njiv in vrtov 2.728 ha (-0,1 %). Vlaganje v oljkarstvo se nadaljuje s povečanjem obsega oljčnikov za 81 ha (3,4 %). Mešana raba zemljišč se je izrazito povečala za 537 ha (0,03 %), kar nakazuje dodatno pestrost kmetijske rabe in načinov pridelave. Za 3.349 ha (0,2 %) se povečale površine neobdelanih kmetijskih zemljišč. Ta v naravi predstavljajo zemljišča neobdelana zaradi socialnih ali drugih razlogov, zemljišča v prahi, sveže rigolane a nezasajene površine; kmetijska zemljišča, ki se začasno ne uporabljajo zaradi gradnje infrastrukture ali so neobdelana; zemljišča z ogrado za živali, ki niso porasla s travinjem in drugo.

Urbanizacija je v Sloveniji skladno s poselitvijo prostorsko zelo razpršena. Spremembe rabe večjih površin so opazne predvsem na obrobju naselij za potrebe industrije in trgovine ter ob trasah večjih infrastrukturnih objektov (npr. avtocest in hitrih cest). Po obsegu prevladujejo majhne spremembe zaradi razpršene individualne gradnje, obnove, širitve in posodobitve objektov in manjše infrastrukture. V skupnem obsegu pa postanejo zelo pomembne.

Površine, ki so bile opredeljene kot pozidana in sorodna zemljišča leta 2020 zasedajo 5,6 % površine Slovenije in so se glede na prejšnje obdobje povečale za 1,2 %. Opažamo torej trend ponovnega povečanja pozidave kmetijskih zemljišč (Slika KM10-3).

Slika KM10-4 prikazuje kmetijsko kakovost tistih tal, ki jih je spremenila in pozidala urbanizacija praviloma kmetijskih zemljišč. Pregled kakovostne sestave urbaniziranih tal kaže, da so bila v večji meri pozidana tla boljše kakovosti. V vsej Sloveniji je približno 50 % tal srednje kakovosti (29–53 TS), 29 % je kakovostnejših tal (TS > 54) in 21 % tal slabše kakovosti (TS <= 28). Glede na prejšnja obdobja, ko je bila pozidava najboljših kmetijskih zemljišč še posebej izrazita, lahko tudi za obdobje 2018–2020 ugotovimo, da je več urbaniziranih zemljišč srednje kakovosti, nato boljše kakovosti in v manjši meri slabše kakovosti.

Urbanizacija zemljišč predstavlja negativen trend, saj gre za nepovratno uničenje naravnega vira vsaj za dobo človeške civilizacije. Slovenija je država s skromnimi naravnimi viri, zato je obseg urbanizacije tal v zadnjih dveh oz. treh desetletjih zaskrbljujoč. Še posebej, ker v bistveno večji meri urbaniziramo (naj)boljša kmetijska zemljišča in v manjši meri kmetijsko in okoljsko slabša tla.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

 

Cilji povzeti po: Zakon o kmetijskih zemljiščih (UL RS, št. 71/11)

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov

Podatke smo pridobivali sproti s spletnega portala Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP). Za izračun kazalca smo uporabili zadnje pridobljene podatke za posamezno leto.

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatke smo pripravili v postopkih rastrskega procesiranja podatkov baz Raba in PK25. Postopek je zajemal rasterizacijo poligonskih vektorskih slojev baz v ločljivosti 5 m. Razlike in prostorske spremembe smo ugotavljali s primerjavo istoležnih celic rastrskih slojev rabe za različna leta.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Raba tal

Raba

MKGP (https://rkg.gov.si/vstop/

2002–2020

Predvidoma večkrat letno

Večkrat letno

20.5.2021

Da

Talno število

Talno število

MKGP (https://rkg.gov.si/vstop/)

2008

Razpoložljiv

Ni podana

20.5.2021

Ne

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 3

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1=uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

Evropska komisija. 2006. Sporočilo komisije svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52006DC0231&from=SL

SURS. 2021. Prebivalstvo in gospodinjstva v popisih, Slovenija, večletno (tabela H130S).
https://www.stat.si/statweb/News/Index/9212

Uradni list RS. 2020. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030.
https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-0603?sop=2020-01-0603

World Bank. 2018. Arable land (hectares per person).
https://data.worldbank.org/indicator/AG.LND.ARBL.HA.PC?most_recent_value_desc=false

European Commission (2011) A resource-efficient Europe - flagship initiative under the Europe 2020 Strategy.
https://www.eea.europa.eu/policy-documents/a-resource-efficient-europe-flagship

Republika Slovenija (2016) Uredba o območjih za kmetijstvo in pridelavo hrane, ki so strateškega pomena za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 71/16)
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6910